IV. osnovna šola Celje


 
 

 

Anketa o kolesarjenju

Povabljeni k sodelovanju v reviji za prometno varnost otrok, Jesenski Večerko, je skupina petošolcev, vključenih v oddelek podaljšanega bivanja, odgovarjala na anketna vprašanja o kolesarjenju. Izkušenj, tudi bolečih, jim ne manjka, se pa v njihovih odgovorih že nakazuje odgovornost bodočega samostojnega udeleženca v prometu, za kar se v letošnjem šolskem letu pri kolesarskem krožku zavzeto usposabljajo.

Večerko

Kaj ti je pri kolesarjenju všeč?

  • Nik: Sproščenost, hitrost in kolesarske dirke. Rad gledam starše na maratonu Franja.
  • Nace: Da se mučiš, potem ko si na cilju, pa si srečen.
  • Žan: Da lahko z BMX-om delam vragolije.
  • Matej: V celoti razgibano telo.
  • Dejan: Kolo kot prevozno sredstvo.
  • Lorik: Da se lahko s prijatelji vozim vsepovsod.
  • Emma: Da bom lahko že letos opravila kolesarski izpit.
  • Taras: Da dosežem kakšen cilj.
  • Miha: Da tudi s kolesom, ne le s smučmi, lahko skačem.

Kje in kdaj se rad voziš s kolesom?

  • Nik: Poleti po gozdu.
  • Nace: Povsod in vedno, razen pozimi. Na Primorskem, v Logarski dolini ...
  • Žan: Poleti po mestu z očetom.
  • Matej: Po gozdu in mestu.
  • Dejan: Pred blokom, pa tudi drugod z očetom in mamo.
  • Lorik: Vsepovsod.
  • Emma: Ob Savinji do visečega mostu in po gozdu. Kadar je zelo toplo in svetlo.
  • Taras: Poleti po hribih in gozdovih.
  • Miha: V gozdu proti večeru.

Si s kolesom doživel že kakšno neprijetnost? Kako si odreagiral?

  • Nik: Na morju sva z bratom zamenjala kolesi. Ker je manjši od mene, sem si sedež zvišal precej čez krmilo. Ko sem potem na poti v trgovino na hitro zavrl, me je čez krmilo odneslo tik pred avto. Bil sem ves prestrašen.
  • Nace: Z mamico sva se peljala v Šmartno v Rožni dolini. Ker sem se držal samo z eno roko, mi je kolo ušlo izpod nadzora. Pri padcu sem z brado udaril po krmilu. Od bolečine in ker mi je tekla kri, sem jokal. Vrnila sva se domov. Dobil sem povoj in spet je bilo vse v redu.
  • Žan: Pri spustu s hriba sem padel in se grdo potolkel. Odšel sem domov.
  • Matej: Enkrat sem se zabil v železno ograjo. Padel sem, pa se takoj spet pobral in se brez tožbe odpeljal naprej. Še vedno imam brazgotino.
  • Dejan: Vozil sem se preblizu drugega kolesarja, tako da je ta s pedalom zadel v špice mojega kolesa. Padel sem na stran in takoj začutil hude bolečine v glavi. Ko sem se prepričal, da mi ne teče kri, sem odhitel domov.
  • Lorik: Na Golovcu sem se s kolesom spustil po skakalnici. Pristal sem na zobeh. Bolelo me je in tekla mi je kri.
  • Emma: Z mamo sva vozili druga za drugo. Bila sem spredaj in namesto da bi gledala naprej, sem se obračala nazaj k njej. Ko sem v nekem trenutku spet pogledala naprej, je bilo že prepozno. Zaletela sem se v grm. Mami se je smejala, meni pa je bilo malo nerodno. Na srečo grm ni bil trnat.
  • Taras: Ko sem skočil čez cestno grbino, me je vrglo čez krmilo na trdi beton.
  • Miha: Pri spustu s hriba sem pozabil zavirati. Seveda sem padel in se močno udaril.

Ali poznaš obvezno opremo na kolesu?

  • Vsi: Da, ker se v 5. razredu pripravljamo na kolesarski izpit.

Povej kakšno zanimivo zgodbo o učenju vožnje s kolesom.

  • Nik: Prva vožnja s kolesom je bila boleča izkušnja. Nisem vedel, kako se zavira. Padel sem pri polni hitrosti.
  • Nace: S svojim novim kolesom sem se vozil pred blokom. Ati me je najprej držal, potem pa izpustil. Izgubil sem ravnotežje in padel na stran.
  • Žan: Ko mi je oče odstranil pomožna kolesca, sem se vedno prevrnil.
  • Matej: Sedel sem na kolo in mislil, da me oče drži. Pa me je samo porinil. Končalo se je tako, da sem se zabil v robnik.
  • Dejan: Preden sem se naučil samostojno voziti kolo, sem velikokrat padel.
  • Lorik: Ati me je učil, jaz pa sem padel in si zlomil mezinec.
  • Emma: Nisem vedela, da me mami ne drži več in sem se lepo peljala sama.
  • Taras: Ko sem prvič vozil kolo brez pomožnih kolesc, in to po hribu navzdol, sem od strahu pozabil zavirati. Na prvi rahli izboklini me je vrglo.
  • Miha: Ko sem se obrnil, da bi videl, če me ati še drži - in z grozo ugotovil, da me ne več - sem se zaletel v avto.

Povej kje (in kaj) je nevarno za kolesarje?

  • Nik: Zapeljati skozi rdečo luč.
  • Nace: Kjer ni kolesarske steze, pa se kolesarji vozijo po cesti in ko sami kolesarji ne upoštevajo pravil.
  • Žan: Kadar kdo prevozi rdečo luč.
  • Matej: Krožni promet brez semaforjev.
  • Dejan: Križišče brez semaforja.
  • Lorik: Ceste brez kolesarskih stez.
  • Emma: Če mali kolesar nima čelade in pade ter si hudo poškoduje glavo.
  • Taras: Kjer ni kolesarske steze in so vozniki neprevidni.
  • Miha: Če se vozijo po sredini ceste.

Kaj bi rad sporočil starejšim? Kakšen (kolesar) boš, ko odrasteš sam?

  • Nik: Ne prevozite rdeče luči. Prosim!
  • Nace: Upoštevajte vsa navodila, bodite previdni, ne bahajte se s svojo hitrostjo in kršenjem pravil!
  • Žan: Ne prevozite rdeče luči!
  • Matej: Upoštevajte prometna pravila!
  • Dejan: V prometu bodite previdni in upoštevajte pravila. Za sebe pa ne vem, kakšen bom. Mogoče bom pa moral jaz nekega dne tole brati.
  • Emma: Najstnikom, naj se ne postavljajo, ko dobijo kolesarsko izkaznico. Naj pazijo na manjše in čakajo zeleno luč.

 

 
 

Matična številka: 5082633000 Identifikacijska številka za DDV: SI82175420 Podračun: 0121 1603 0646 584 pri UJP IBAN: SI56 0121 1603 0646 584 BIC koda Banke Slovenije: BSLJSI2X