SREČANJE Z DIJAKI SLOVENSKE GIMNAZIJE IZ CELOVCA


V času od 19. 5. - 23. 5. 2014 smo osmošolci naše šole gostili dijake in dva profesorja iz slovenske gimnazije v Celovcu. Veselili smo se srečanja s prijatelji, vrstniki z avstrijske  Koroške, ki smo  jih spoznali v jeseni, ko smo bili njihovi gostje mi.
Pripravili smo pester in zanimiv program. Pozdravili smo jih s kulturnim programom, ki so ga izvedli sedmošolci in učenki iz petega razreda, v nadaljevanju pa smo se razgibali v pravem športnem duhu. V prostorih naših telovadnic smo organizirali turnir v odbojki, ljubiteljem adrenalinskih športov smo ponudili plezanje na umetni steni, drznejši in spretni so se lahko pomerili v hitrostnem badmintonu,  natančni  in hitri pa v namiznem tenisu. Pozno popoldne smo se peš odpravili še do Šmartinskega jezera, kjer so se najpogumnejši celo osvežili v jezerski kopeli. Veselilo nas je, da so nas na pohodu spremljali tudi nekateri starši in doživeli  prijetno druženje z našimi gosti. Na poučni ekskurziji v Vitanju smo postali že skoraj pravi astronavti. V KSEVT-u so nam mentorji pokazali, kako izdelati raketo. Izvedli smo celo raketarsko tekmovanje in naše izdelke poslali v vesolje. Z zanimanjem smo prisluhnili življenjepisu Hermana Potočnika Noordunga - pionirja kozmonavtike in slovenskega raketnega inženirja, čigar rod izvira iz Vitanja. To je človek, v imenu katerega je ideja o Ksevtu  sploh zrasla in mu je središče tudi posvečeno. Ogledali smo si še film, v katerem astronavtka Sunita Williams predstavila življenje na vesoljski postaji. Prav zanimivo je, kako odsotnost gravitacije v vesolju vpliva na človekov vsakdan tam zgoraj.  Večer je bil namenjen zabavi in sprostitvi, ki smo ga nekateri preživeli na domovih v družbi staršev in gostov, drugi pa so uživali ob ogledu izbranih filmov v kinu ali pa ob biljardu in bowlingu. Sredina tedna je bila posvečena kulturi. V Pokrajinskem muzeju Celje smo si ogledali kar štiri razstave. Spoznali smo življenje in delo znamenite Celjanke Alme M. Karlin, njen literarni, filozofski, jezikovni in popotniški prispevek k takratni in sedanji družbi. Pod znamenitim Celjskim stropom smo občudovali umetnino še vedno anonimnega slikarja, ob ogledu znamenite Celeie - mesta pod mestom pa se nismo mogli načuditi tej največji predstavitvi rimske Celeje. Začutili smo, kako zelo živ je spomin na edino knežjo rodbino, ki je imela sedež na slovenskih tleh. Razstava Grofje Celjski nas je spodbudila, da smo se naslednji dan povzpeli še na grad, od koder smo naše mesto pogledali še z višin. Občutili smo utrip zgodovine, na katero smo Celjani res lahko ponosni. S kratkimi referati o življenju na gradu in njihovih prebivalcih smo naše goste iz Celovca poučili na kratkem sprehodu po grajskem dvorišču. Vsi smo bili navdušeni nad mogočnostjo te rodbine in se hkrati zavedeli, da moramo ohranjati njihov zgodovinski spomin. Zelo zanimiva je bila tudi izkušnja samostojnega raziskovanja mestnega središča. Pot nas je vodila ob nekdanjem mestnem obzidju od ene do druge kontrolne točke. Tako smo se v živo sprehodili  po mestu in spoznali znamenitosti, ki nam ob običajnem obisku mesta uidejo.  Ukvarjali smo se tudi s plesno kulturo. Devetošolci so za vse nas pripravili šolski ples. Vrtela se je raznolika glasba, žal pa se nismo želeli vrteti osmošolci, zato smo to kulturno prireditev kaj hitro zapustili. Z gosti iz Celovca smo se tako družili pozno v večer kar v svojih stanovanjih, pred bloki in na dvoriščih stanovanjskih hiš. Bilo nam je zelo lepo. Izmenjali smo kar nekaj besed, tako slovenskih kot tudi nemških.
Zadnji dan obiska smo namenili ogledu med tednom nastalih fotografij, izdelovanju spominske mape za goste, v katero smo zbrali vse gradivo in vtise  tega tedna. Bilo je nepozabno. Od gostov smo se poslovili z željo, da bi ohranili lepe, prijetne spomine in da bi se še kdaj srečali.


Osmošolci