Celjsko srednjeveško obzidje je imelo obseg približno 1600 m, oblikovano pa je bilo kot trapezasti pravokotnik. Visoko je bilo približno 6 m. Imelo je 4 vogalne stolpe, 2 vmesna in 2 stolpa nad mestnimi vrati. V mesto in iz njega se je vstopalo in izstopalo skozi 3 glavna vrata: S ali Graška, Z ali Ljubljanska ter J ali Vodna vrata. Za dodatno varnost mesta je skrbel še obrambni jarek, ki je mesto obkrožal s 3 strani: V, S in Z.

Obzidje so gradili od leta 1451-1473, zaradi požarov, poplav in vojn pa so ga pozneje še dostikrat obnavljali in spreminjali. Ob koncu 18. stoletja je začetek I. industrijske revolucije povzročil širjenje mesta, oklep je postal pretesen in obzidje je začelo padati, največ sredi 19. stoletja, ko pride v mesto železnica. Z in S mitnica pa sta se morali umakniti še desetletja kasneje, ob gradnji Narodnega doma in današnje Banke Celje, ki jo je projektiral učenec mojstra Jožeta Plečnika. Ostalo so opravile naravne nesreče, svetovni vojni, pa tudi brezbrižnost Celjanov.

Še vedno pa ga stoji dovolj, da si lahko predstavljamo njegov nekdanji izgled in obseg.

Melita Broz, prof.

 

s