kazalonaprej

Orientacija v naravi

Orientacija pomeni določiti lego neke točke ali smer gibanja glede na strani neba in objekte v pokrajini. 
  • geografska orientacija - določevanje strani neba s kompasom, s pomočjo zvezd, znakov na terenu itd. 
  • topografska orientacija - določitev položaja opazovalca glede na objekte in relief v okolici (topografija; topos - gr. kraj, graphein-gr. pisati;  »krajepisje« z določenimi pomenskimi topografskimi znaki »opisan« del zemeljskega površja)


Za orientacijo na obzorju potrebujemo stalne točke - strani neba.

Če spremenimo stojišče, se nam »poruši« tudi orientacija. Tako je bilo potrebno na Zemlji določiti sistem, ki bo neodvisen od stojišča - stopinjsko mrežo, s pomočjo katere se lahko natančno določi  zemljepisna lega.

Poleg splošne orientacije na nebu ter določevanja lege na zemeljskem površju pa je najbolj uporabna orientacija na manjšem delu zemeljskega površja, ko iščemo lastno stojišče ali pot do določenega kraja. Za tovrstno orientacijo potrebujemo kvalitetno karto in kompas. 
 


za radovedne

Avtorja: Gregor Ivšek (računalništvo) in Mojmir Mosbruker (geografija)