za radovedne

 
V 17. st. smo Slovenci dobili prvo obsežnejše delo, posvečeno našim pokrajinam - opis Vojvodine Kranjske, ki ga je sestavil J.V.Valvazor. V 18. st. smo dobili prvo pomembnejšo karto Vojvodine Kranjske, ki jo je sestavil Ivan Dizma Florjančič v merilu 1:110000.  V naslednjih obdobjih so napredek v kartografski izmeri in predstavitvi naših krajev prinesle terezijanske in jožefinske reforme. Uvedli so sistematično pobiranje davka, zaradi tega pa nastanejo tudi prvi katastri. Leta 1843 je kustos ljubljanskega muzeja Henrik Freyer izdal karto Kranjske in sosednjih pokrajin v merilu 1:115000 s slovenskimi in nemškimi imeni. Peter Kozler je leta 1854 izdal zemljevid združene Slovenije v merilu 1:576000, ki je imel vrisane meje slovenskega narodnostnega ozemlja in slovenska imena. Pomemben kartograf je bil tudi Blaž Kocen, ki je izdelal veliko šolskih stenskih kart in avstrijski šolski atlas. Pomembnejši slovenski kartografi so bili še Ivan Selan, Valter Bohinc in France Planina. Leta 1953 je bil  v Sloveniji ustanovljen Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo. Nezanemarljivi so tudi kartografski prikazi študij slovenskih geografov Melika, Ilešiča, Kunaverja ipd.


Več o razvoju kartografije lahko najdeš na http://www.iag.net/~jsiebold/carto.html.