Celje v prazgodovini in antiki

Ob koncu bronaste ter v starejši železni dobi so se na območje današnjega Celja naselili Iliri. Na Miklavškem hribu nad rečno ravnino (Savinja je takrat tekla dosti bolj severno kot danes) so postavili gradišče - utrjeno naselbino. Tu še ne moremo govoriti o mestu; gre za naselbino kmetovalcev, ki so se zaradi varnosti naselili na vrhu strmega hriba ter naselbino obdali z okopom in/ali jarkom. Ob vznožju tega hriba se zdaj nahaja Herkulov tempelj, ki pa nima zveze z Iliri.

iliri.gif (112985 bytes)

kelti1.gif (10308 bytes) kelti2.gif (10061 bytes)

V mlajši železni dobi se v Celjsko kotlino priselijo bojeviti Kelti, ki preženejo Ilire ter v nižini med hribom in reko postavijo oppidum - mestno naselbino - ki jo poimenujejo Keleia. Mesto je bilo del Noriškega kraljestva, ki je obogatelo s trgovino z železom ter posredništvom ob starodavni jantarni poti, ki je skozi mesto vodila že od kamene dobe dalje. Kelti so svojim božanstvom postavljali svetišča v svetih gajih, vendar ne vemo, ali je bilo eno od njih tudi pod Miklavškim hribom.

V prvem stoletju n. št., v času vladavine cesarja Klavdija, zasedejo Norik Rimljani. Mesto dobi rimske mestne pravice ter ime Municipium Claudia Celeia. Bilo je zelo lepo in bogato, grajeno iz pohorskega marmorja, v najboljši maniri klasičnih arhitektov. Imenovali so ga celo "druga Troja". V tem času nastane tudi tempelj, posvečen antičnemu junaku in polbogu Herkulu. Možno je, da gre samo za romanizacijo katerega od keltskih bogov. V petem stoletju so mesto razdejali Huni, po legendi naj bi jih vodil sam Atila leta 451, ki naj bi takrat uničili tudi tempelj.

celeia.gif (10506 bytes)pot_na12.jpg (19394 bytes)