nove velesile v Sredozemlju

 

Bizantinsko cesarstvo

Središče je bil Bizanc - Konstantinopolis. Država je temeljila na rimski kulturi, grški tradiciji in vzhodni veji krščanstva. Cesar Justinijan je posodobil rimske zakone in izdal zakonik Justinijanov kodeks. Justinijan je imel kot cesar najvišjo oblast na vseh državnih področjih: upravnem, sodnem, zakonodajnem, vojaškem  in zunanjepolitičnem. V njegovem času je Konstantinopel arhitekturno oživel (Hagia Sofija, kopališča, akvedukti, šole, bolnice).


Frankovska drzava

Franki so se naselili na ozemlju današnje Francije v 5. - 6. st. Prvi kralj je bil Klodvik iz dinastije Merovingov, ki se je pokristjanil in združil vsa germanska plemena v Galiji. Karel Martel ("Martel" - kladivo, začetnik dinastije Karolingov) je 732 pri Poitiersu zaustavil prodor Arabcev. Kralji so se v takratnem času selili in niso imeli svoje prestolnice. Kralju so pomagali majordomi (lat. maior domus - upravitelji dvora, visoki uradniki); funkcijo je dedno opravljala družina Karolingov. Pipin Mali Karoling je s širjenjem posesti in papeško podporo postal kralj, s čimer je bilo konec merovinške dinastije. Za papeževo podporo je pokoril Langobarde na S Apeninskega polotoka in ozemlje predal papežu. V času vladanja Karla Velikega je imela Frankovska država največji obseg. Leta 800 je bil v Rimu okronan za cesarja. V tem času je ustanovil veliko državo: območja današnjih držav Francije, severne Italije (premagal je Langobarde), Nemčije (premagal je Sase) in na vzhodu zavzel območje Karantanije. Potem je obračunal še z Avari, ter uniči njihovo državo.V državi je uveljavljal fevdalizem in novo upravo (grofije). Prizadeval si je za intelektualno obnovo. Spodbujal je znanje, ustanavljal šole, vabil učenjake in podpiral umetnost. Po smrti njegovega sina Ludvika Pobožnega je država razpadla


Arabska drzava in islam

Domovina arabskih plemen je bil Arabski polotok. Središči sta bili trgovski mesti Meka in Medina. Sprta arabska plemena je povezala nova vera islam.

Islam je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo v boga Alaha. Začetnik vere je bil Mohamed. Muslimani štejejo leta od leta 622, ko se je Mohamed umaknil iz Meke v Medino (hidžra). Verniki ne uživajo svinjine in alkoholnih pijač. Imajo lahko več žena, če so jih sposobni dostojno preživljati. Versko in družbeno življenje nista ločeni. Uporabljajo lunarni koledar (11 dni manj). Simbol islama je polmesec. Sveta muslimanska knjiga je koran. Versko središče muslimanov je postala Meka (svetišče Kaaba). Vsak musliman naj bi enkrat v življenju romal v Meko (hadž).

Po Mohamedovi smrti so državo vodili in stabilizirali njegovi nasledniki kalifi. Arabci so zasedli in utrdili oblast na ozemlju od Indije do Severne Afrike in Pirenejskega polotoka (v bitki pri Poitiersu leta 732 je frankovski vladar Karel Martel zaustavil arabski prodor). Velika arabska država je prevzela trgovino med Vzhodom in Zahodom. V njej je cvetela znanost in umetnost. Širjenje je bilo uspešno, ker je

  • je vera Arabcem dajala pogum in spodbudo, ker
  • so imeli izurjeno in sposobno vojsko ter vojaško taktiko, ker
  • so bila napadena ozemlja (Perzija, Bizantinsko cesarstvo) oslabljena
  • in ker so prebivalci sprejeli novo vero (manj davkov, učinkovita in razvejana trgovina). 

 

 

 

bizantinski cesar Justinijan I. (482-565)

frankovski kralj Karel Veliki (747 - 814)

Koran je sveta knjiga muslimanov. Pisana je v arabščini in je razdeljena na 114 poglavij. Bere se tako, kot je pisana - od desne v levo in od spodaj navzgor. Islam nima cerkvene organizacije in duhovščine, kot je značilna za krščanstvo; versko življenje pravzaprav urejajo pravni predpisi.

 

religije - islam

suniti in šiiti