obseg Svetega rimsko - nemškega cesarstva s prikazanimi mejami današnjih držav

 


Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti

je bila največja država v tistem času, najbolj razdrobljena in urejena kot šibka konfederacija (skupnost suverenih držav, ki so združene zaradi skupnih ciljev). Povezovala je plemiče in njihove posesti s področja današnje Nemčije, Avstrije, Češke, Slovenije, Švice, Belgije, Nizozemske, Luksemburga, vzhodne Francije, severne Italije in zahodne Poljske. Zaradi razdrobljenosti ni imela političnega centra.

Sveto rimsko-nemško cesarstvo je ustanovil Oton I. leta 962. Nasledili so ga močni fevdalci – Staufovci, ki so 1254. izumrli, ker niso imeli zakonitih naslednikov. Po sporu s papežem se je Cerkev osamosvojila od vpliva nemškega cesarja. Cesarjeva oblast je upadla - ni se več dedovala, ampak so vladarja volili knezi. Z volitvami cesarjev so bili stalni problemi. Sledilo je obdobje medvladja (interregnum), ko nobenemu kandidatu za cesarja ni uspelo uveljaviti oblasti v Nemčiji. Medvladje je trajalo do leta 1273, ko so knezi za cesarja izbrali Rudolfa Habsburškega. Družina Habsburžanov je vladala (z vmesnimi presledki) do odprave cesarstva 1806, v Avstriji pa do konca I. svetovne vojne leta 1918.