slovar


A
Alah - muslimanski bog
algebra - veda o računanju s črkami ali kakimi drugimi znaki
arijanstvo - krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije (3., 4. st.) - samo bog oče je bog, Kristus ne, Jezus je najpopolnejše bitje, ampak ni vsemogočen in Marija torej ni mati "božja". Nauk so obsodili in označili kot krivovernega. Arijanstvo izgine do konca 7. stoletja
arkada - v arhitekturi lok med dvema ali več stebri
avtonomen - neodvisen, samostojen, samoupraven
azimut - kot med smerjo proti severu in smerjo opazovanega predmeta
B
brižinski spomeniki - so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v katerem koli slovanskem jeziku. Nastali so med letoma 972 in 1039 v Brižinju (Freisingu). 
C
ceh - stanovska organizacija obrtnikov iste stroke
celibat - prepoved sklepanja zakonskih zvez in spolnih odnosov katoliških duhovnikov in menihov
D
dogma - trditev, načelo, ki temelji na avtoriteti, ne na znanstvenih dokazih
dominikalen - tisto, kar je v neposredni posesti fevdalca
džamija - muslimanski verskiobjekt, ki služi kot velika, praznična molilnica, pogosto je ob džamiji tudi minaret - stolp, s katerega muezin kliče k molitvi
E
epidemija - nenaden izbruh in hitro širjenje nalezljive bolezn na širšem območju
F
fevd - zemljiška posest, ki jo podeli fevdni gospod vazalu v užitek za opravljanje vojaških ali drugih služb
florentinski - nanašajoč se na Firence
G
gobavost - nalezljiva bolezen, pri kateri se v koži naredijo obsežne rane
gotica - je različica latinice, nastala pod vplivom gotike. Doleta 1500  so jo uporabljali kot različico latinice po vsej Evropi. Primož Trubar je prvi dve slovenski knjigi izdal v gotici.
gotika - evropski umetnostni "šilasti" slog od 12. do 16. stoletja
I
inkunabula - knjiga, tiskana pred letom 1500, prvotisk
inkvizicija - katoliško cerkveno sodišče od 12. do konca 18. stoletja za sojenje, preganjanje krivovercev
islam - vera v boga Alaha, ki jo je osnoval Mohamed
J
Jahve - hebrejski in kasneje judovski bog, ki naj bi se pod tem imenom razodel Mojzesu
janičar - pripadnik plačanih elitnih enot pri Turkih, navadno kot otrok ugrabljen in poturčen
K
kagan - vrhovni poglavar, vladar pri Mongolih
karolinška minuskula - je pisava razvita kot pisni standard v Evropi tako, da bi bila latinica razpoznavna v več različnih območjih. Uporabljali so jo za časa Karla Velikega približno med letoma 800 in 1200. V karolinški minuskuli so zapisovali kodekse, poganska in  krščanska besedila ter izobraževalna dela. V njih so zapisani tudi Brižinski spomeniki (gl.) Pisava se je razvila v gotico. 
kodeks - zakonik, zbirka zakonov
komat - z žimo podložena vprežna priprava, ki se da vlečni živali na vrat
L
ladja (cerkvena) - del cerkve, namenjen za vernike
ljudstvo - skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, skupna preteklost, podoben jezik, običaji
M
minaret - stolp zraven džamije, s katerega muezin kliče k molitvi
misijonar - kdor širi krščansko vero med nekristjani, zlasti duhovnik ali redovnik
monarhija - vladavina monarha - "samovladarja", z dedovano vodstveno pravico
monoteizem - enoboštvo, vera v enega boga (judovstvo, krščanstvo in islam)
mošeja - manjši muslimanski  verski objekt, ki služi kot molilnica
N
narod - skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno, kulturno, gospodarsko povezani in imajo skupno zavest
O
Orient - Vzhod, Jutrovo, dežele vzhodno od Sredozemskega morja
ornament - likovni element, namenjen olepšavi, okrasek (ime po Orientu)
Ostrogoti - Vzhodni Goti, poselijo Apeninski polotok
P
pandemija - epidemija, ki zajema več celin
parlament - zakonodajne, izvoljeni politični organ, skupščina
pieta - kip ali podoba sedeče Kristusove matere z mrtvim sinom v naročju
plemstvo - družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice, privilegije
politeizem - mnogoboštvo, vera v več bogov (nasprotje monoteizma) povezani in imajo skupno zavest. Nacijo danes sociologi opredeljujejo kot narod s svojo državo.
praha - eseni preorana in navadno do naslednje pomladi neposejana njiva
R
rabin- razlagalec svetega pisma in judovskega prava
ralo - orodje, priprava za oranje, ki zemlje ne obrača
red - verska skupnost ljudi, ki živijo po posebnih pravilih, navadno v skupini (meniški redovi)
rekonkvista - ponovna osvojitev nekočizgubljenega ozemlja, v srednjem veku boj španskega (katoliškega) prebivalstva proti arabskemu gospostvu (718-1492)
republika - državna ureditev, v kateri je na čelu države za določen čas izvoljeno vodstvo
romanika - evropski umetnostni slog od 10. do srede 13. stoletja
rune - pisni znaki najstarejše pisave germanskih plemen; označevale so glasove in pojme
rustikalen - kmečki, podeželski, preprost
S
shizma - cerkveni razkol; leta 1054 se Cerkev loči na zahodno-rimokatoliško in vzhodno-pravoslavno
sinagoga - judovski verski objekt, v katerem se izvaja versko čaščenje 
smolenica - smolnata baklja
srenjski - skupno premoženje ene ali več vasi
statut - pravni akt, ki določa osnovno ureditev kake organizacije
stoletna vojna - (s presledki od 1337 do 1453) med Anglijo in Francijo za ozemlja in oblast v Franciji
T
Talmud - eno izmed glavnih judovskih svetih del je nastajalo od leta 100 pr. n. št. do 5. stoletja n. št. Domnevajo, da je v pisno obliko Talmuda skozi stoletja formiralo okoli 2.500 rabinov (verskih duhovnikov)
templjarji - član viteškega reda, ki se je v začetku ukvarjal zlasti z vojaško zaščito krščanskih romarjev v Palestini
teologija - veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega, bogoslovje
tlaka - podložniško obvezno neplačano delo zemljiškemu gospodu
tora - prvi del biblije, ki obsega pet Mojzesovih knjig - pentatevh; je najbolj pomemben dokument judovstva in predstavlja temelj Svetega pisma. Za Jude je to njihova zgodovina, predpisana oblika božje službe in knjiga s popisom verskih obredov. Napisana je v stari hebrejščini. Je najbolj sveta knjiga in zaradi njene svetosti se je ni dovoljeno dotikati z rokami.
turnir (viteški) - prireditev, na kateri tekmuje več vitezov v bojnih igrah ali bojnih spretnostih
U
urbanizacija - širjenje in razvoj mest
urbar - knjiga s seznamom dohodkov zemljiškega gospoda od podložnikov
užitek - prejeti neko stvar "v užitek"- služnostna pravica uporabljati tujo stvar in jo gospodarsko izkoriščati
V
vandalizem - poškodovanje, uničenje česa koristnega, lepega brez pravega razloga, namena (Ime po Vandalih, ko so na enem izmed svojih pohodov leta 455 opustošili Rim)
vazal - kdor ima fevd v uporabi in je podrejen višjemu fevdnemu gospodu
Vizigoti - Zahodni Goti, poselijo Iberski polotok; kasneje ustanovijo Asturijsko kraljestvo, iz katerega se razvijeta sodobna Španija in Portugalska