Renesansa (14. do 16. stoletje)


Renesansa je bila pomembno kulturno gibanje od 14. do prve polovice 16. stoletja, ki je postavilo temelje sodobni znanosti in preobrazilo umetnost. Višek je dosegla po velikih geografskih odkritjih, ki so prinesla velike politične, gospodarske, družbene in kulturne spremembe.

Renesansa pomeni ponovno rojstvo, oz. preporod v umetnosti. Oživela je kultura antične Grčije in Rima. Opustili so zgolj cerkvene nauke in znova odkrili antične filozofe. Umetnike je začelo zanimati človeško telo. Namesto neosebnega srednjeveškega načina umetniškega upodabljanja so razvili naravni, resnični slog. Poudarjali so skladnost duše, telesa in razuma. Kulturni svet se je zanimal za pesništvo, likovne umetnosti in glasbo ("zlata doba zborovstva", razvoj moteta, madrigala, sarabande). V literaturi so se razvile lirika, epika in dramatika.  

Renesansa se je začela v današnji Italiji. Takrat je bila še razdeljena na neodvisne državice, katerih bogati vladarji so bili meceni (podporniki umetnikov, pisateljev in glasbenikov) velikim umetnikom. Renesansa je zajela tudi južno Francijo, Španijo in severno Evropo. 


DANTE ALIGHIERI (1265-1321) je pripadal bogati florentinski družini in bil odlično seznanjen s kulturo antičnega Rima. Zaradi zapletenih političnih okoliščin so ga izgnali iz Firenc. Veliko je potoval. Njegovo največje delo je Božanska komedija, s katerim je utemeljil toskanščino kot italijanski knjižni jezik (pokrajine na Apeninskem polotoku takrat niso imele skupnega jezika ali kulture, Italija pa je nastala šele leta 1861). 


FRANCESCO PETRARCA (1304-1374) je bil mojster soneta - Soneti o Lauri. Njegova ljubezen ni verske narave - je že posvetna in globoka ter je tako bistveno vplival na kasnejše romantične avtorje.  


GIOVANNI BOCCACCIO (1313-1375) je bil Petrarcov prijatelj. Najbolj znano delo je zbirka 100 novel - Dekameron. Utemeljil je novele (književna zvrst, prepoznavna po krajših zgodbah, ki vsebujejo en sam dogodek s kratkim zapletom in nepričakovanim koncem), ker je utrdil njihov smisel in pomen. Boccaccio poveličuje človečnost, naravnost, spontanost in svobodo, kar je povezano z veliko gospodarsko močjo Firenc pisateljevega časa.


MICHELANGELO BUONARROTI (1475-1564) je eden najpomembnejših italijanskih renesančnih umetnikov. Njegova najbolj znana dela so: poslikava Sikstinske kapele (ustvarjal jo je 7 let), kipi David (narejen je iz enega samega kosa cararskega belega marmorja, Mojzes (ko je kip dokončal, ga je bojda udaril s kladivom po kolenu in vzkliknil "Pa zakaj nič ne rečeš!?") in Pietà, grobnica Medičejcev (člani družine so bili njegovi meceni). Znan je tudi kot arhitekt. Deloval je v glavnem v Firencah in Rimu, rojen in pokopan pa je v Firencah.  


LEONARDO DA VINCI (1452-1519) je bil toskanski arhitekt, kipar, slikar, inženir in izumitelj. Kot umetnik je znan po sliki Mona Liza ter po najbolj znani verski freski Zadnja večerja. Znan je pa tudi po številnih izumih, ki so bili pred svojim časom, a jih za časa življenja ni objavil. Svoje znanje je pridobil z opazovanjem. Skregan je bil z večino bogatih trgovcev z umetninami in pokroviteljev, ko pa ga zaradi svojeglavosti niso več prenašali niti Medičejci, se je Leonardo da Vinci preselil na Milanski dvor.
Leonardo je verjel, da mora umetnik poznati vse zakone narave. Leonardo da Vinci je umetniško skiciral tudi številne naravne pojave, izume in živa bitja. Njegove študije o znanosti in tehnike so še prepričljivejše. Zapisoval jih je v zvezke in obsegajo okoli 13.000 strani zapiskov in risb, ki združujejo umetnost z znanostjo. Kot levičar je vse življenje uporabljal zrcalno pisanje (kar je razložljivo z dejstvom, da je pero lažje vleči kot potiskati. Njegova izjemnost se skriva v moči bistroumnega opazovanja ter v tem, da organa ni le naslikal ampak se je tudi spraševal o namenu in uporabnosti tega organa. Na osnovi takega  pristopa k raziskovanju je zrasla nova metoda odkrivanja narave. Izdelal je (sicer neuporabljiv) lesen helikopter in jadralno letalo, tank na konjski pogon, podmornico z dovodom zraka, avtomobil na vzmetni pogon itd. Njegovi zapisi so do 19. stoletja ostali neznani. Zadnji Leonardov zvezek Codex Leicester je novembra 1994 za 31,8 milijona dolarjev kupil ameriški milijarder Bill Gates.

Da Vinci - bojni tank in kolo


renesansa - Več >

 


 

 

Michelangelo Buonarroti in David

Michelangelo - Sikstinska kapela

Leonardo da Vinci in Mona Lisa

Da Vinci - anatomija

Da Vinci - helikopter (Leonardo je pisal zrcalno)

Da Vinci - Zadnja večerja