preseljevanje ljudstev

 


Huni
Huni so bili mongolski nomadi iz osrednje Azije. Že v drugi polovici 4. st. so začeli osvajati območja ob Donavi in Renu, s čimer so sprožili premike germanskih plemen, ki so tu živela. Pod vodstvom kralja Atlile ("Bič božji") so v 5. st. pustošili po zahodni Evropi, dokler niso doživeli poraza v Galiji.


Avari
ali Obri so bili dobro organizirana zveza nomadskih plemen, večinoma turškega porekla. V njej sobili tudi Gepidi, Bolgari in drugi Slovani. Vodil jih je kagan z močno vojsko nomadskih vojščakov. Kot plačanci so služili celo Justinijanu in so v imenu Bizantincev pokorili nekatera uporna ljudstva. Vladali so v Panonski nižini, kjer so jih konec 8. st. zaustavili Franki. V 9. st. so izginili in se stopili z ostalimi ljudstvi. 


Vandali
so bili vzhodnogermansko pleme,ki so poseljevali ozemlje današnje Poljske. Prodrli so v današnjo Španijo (po njih naj bi se imenovala Andaluzija) in od tam v S Afriko. Njihovo državo so v začetku 6. stoletja uničili Bizantinci. Po njihovem nasilnem popolnem opustošenju Rima (leta 455) se imenuje nasilno obnašanje vandalizem


Vikingi

BOJEVNIKI S SEVERA
Vikingi so bili germanski bojevniki, ki so na območju Skandinavije (današnje Norveška, Švedska, Danska) živeli že več kot 2000 let. Ukvarjali so se z lovom in ribolovom ter zaradi ostrih naravnih pogojev s trgovino. Razvili so močno ladjevje, sposobne pomorščake in obvladovali pomorstvo. Prenaseljenost in potreba po različnih dobrinah sta jih prisilili k odkrivanju, osvajanju in roparskim pohodom.

OSVAJANJE EVROPSKIH IN AMERIŠKIH OBAL
Med 8. in 12. stoletjem so plenili po obalah Britanskega otočja (sredi 9. st.na otoku Irska ustanovijo mesto Dublin), današnje Francije in Portugalske, preko Gibraltarja prodrli do obal Severnega Sredozemlja (izropajo današnji Pariz, špansko Seviljo in italijansko Piso) ter po rekah Dvini, Dnepru in Volgi v Črno morje. Poglavar Erik Rdeči je leta 985 ustanovil kolonijo na Grenlandiji, leta 1000 pa je njegov sin priplul na polotok Labrador v Severni Ameriki. Miroljubna ljudstva so postala strah in trepet Evrope.

MNOGOBOŠTVO
Njihov vrhovni bog je bil ODIN (poglavar bogov in zaščitnik plemičev, vojščakov, pogumnih ter modrih). Njegova žena FREYA je bila boginja lepote in plodnosti. THOR je bil bog groma.

ZATON VIKINGOV
Vikingi so se povsod, kamor so prišli, kmalu povezali z okoliškim prebivalstvom in se začeli mešati. Kmalu so tudi sprejeli krščanstvo in druge navade iz okolja. Konec vikinške dobe zgodovinarji povezujejo z Normani (Vikingi, ki so se naselili v današnji francoski pokrajini Normandiji, ki se po njih imenuje) in letnico 1066, ko je normanski vojvoda Viljem Osvajalec  (potomec vikinškega poglavarja, ki je vladal v Normandiji) v bitki pri Hastingsu premagal angleške Vikinge in postal angleški kralj. V tem obdobju so se tudi druga vikinška plemena Evropi »stopila« z okolico. Tako je po tristo letih izginila ena najuspešnejših civilizacij Evrope.

vikinško ladjo so "izkopali" nepoškodovano iz ledu

 


 

 

Germani so si razdelili oblast nad ozemljem Zahodnorimskega cesarstva -  Španijo so zasedli Vizigoti, severno Afriko Vandali, Galijo Franki, Burgundci in Vizigoti, Italijo Goti in za njimi Langobardi, Anglijo Angli in Sasi, dežele ob zgornji Donavi pa Alemani. Nastala so manjša germanska kraljestva, ki so se med seboj neprestano bojevala.


Goti
Goti so živeli okoli Baltika ter so se naselili do Donave in Dnjestra. Razdelili so se:

VIZIGOTI - Zahodni Goti: Sprva so bili rimski federati (imeli so ugoden položaj v državi, obvezali pa so se, da bodo v kriznih razmerah rimskim legijam prispevali določeno število vojakov). Pod Alarihom so porazili Atilo. Ustanovili so kraljestvo, nato so jih Franki potisnili v Hispanijo, kjer so se pokristjanili. Kasneje so jih podjarmili islamski Mavri, vendar so v času rekonkviste zopet osvojili izgubljena ozemlja. Vizigoti so ustanovili Asturijsko kraljestvo, iz katerega sta se razvili sodobna Španija in Portugalska.

OSTROGOTI - Vzhodne Gote: Pridružili so se Hunom, sredi 5. stoletja pa so jih premagali. Z vladarjem Teodorikom Velikim so se preselili na Apeninski polotok, po njegovi smrti pa so ozemlje zasedli Bizantinci. Preživele Ostrogote so asimilirali Langobardi na severu polotoka.


Ogri

Madžari (Ogri) izhajajo iz pradomovine na jugu Urala. Po letu 826 so začeli ogrožati frankovsko državo. V 9. st. so se ustalili v Panonski nižini, ki je izpraznjena zaradi frankovsko-obrskih vojn. Ogrske prodore je leta 955 zaustavil nemški kralj Oton I., ki je zmagal v bitki pri Augsburgu.


Slovani

PRADOMOVINA V ZAKAVKAZJU
Slovani so pred obdobjem selitve narodov živeli v današnji Ukrajini, Belorusiji, na Slovaškem in južnem Poljskem. Zemljo so obdelovali s požigalništvom, zato so se pogosto selili, temelj njihovega gospodarstva sta bila živinoreja in poljedelstvo, lov, ribolov in čebelarstvo. Ukvarjali so se tudi z obrtjo (obdelovanje železa, tkanje platna, lončarstvo). Živeli so v svobodi, ni jim vladal en človek, temveč so vse odločitve sprejemali skupno. Postopoma so vedno večjo vlogo dobivali vojaki in njihovi poveljniki.

 

rekonstrukcija staroslovanskega bivališča - zemljanke

VEROVANJE
Poznali so številna naravna božanstva, duhove, "višje sile", ki jih je bilo treba spoštovati in častiti. Osrednje verovanje je politeistično. Glavni bog Slovanov je bil PERUN (bog groma). Pomembni so bili še SVAROG (bog sonca), DAŽBOG (bog ognja), VELES (zaščitnik pastirjev), TRIGLAV (bog s tremi glavami, vladar nebes, zemlje in podzemlja), MORANA (boginja smrti), VESNA (boginja pomladi), LADA (boginja ljubezni, zakona in otrok), ŽIVA (boginja življenja).

SELITEV SLOVANOV NA VZHOD, ZAHOD IN JUG
Slovani so se naselili na izpraznjeno območje, ki so ga Germani zapustili. Iz pradomovine so se selili v treh smereh; iz vzhodne veje so se razvili današnji Rusi, Ukrajinci in Belorusi, zahodni Slovani so Poljaki, Čehi, Slovaki in Lužiški Srbi, južna veja pa se je pomikala proti Balkanu in iz njih so se razvili Slovenci, Hrvati, Srbi, Makedonci in Bolgari. Več >>>

 

ODNOS DO STAROSELCEV
Staroselci so pred selitvami bežali v odmaknjene predele, najpogosteje na nedostopne hribe in ustanavljali višinska utrjena naselja (npr. Rifnik nad Šentjurjem). Kontinuirano naselitev so ohranila tudi nekatera dobro zaščitena mesta v nižini. Del romaniziranega prebivalstva je pred Slovani pobegnil v Italijo in v obmorska mesta. Slovani so si staroelce podredili, veliko so jih zasužnjili, nekateri pa so se s Slovani zlili in obogatili njihovo kulturo. Slovani so romanizirane staroselce imenovali Vlahi ali Lahi (ime Laško).