mesta v srednjem veku- obrt, trgovina in denarni posli

Srednjeveška mesta so nastajala od  9. st. naprej na antičnih temeljih, na stičišču trgovskih poti ali sejmov, ob prehodih čez ovire, na obrambnih legah ipd. V mestih so živeli svobodni meščani, ki so sami vodili mestno upravo in gospodarstvo. Ukvarjali so se z obrtjo, trgovino in denarnimi posli. Obrtniki so se združevali po strokah v organizacije (cehe), ki so imele lastna stroga pravila - določevala so učno dobo vajencev, cene, preprečevala konkurenco, predpisovala boleznine in celo družabno življenje.


V mestih so si dvorce postavili tudi številni plemiči. Veliko je bilo mestne revščine. Če je kmet zbežal z zemljiškega gospostva v mesto brez dovoljenja fevdalca, je po določenem času postal osebnosvoboden meščan. Uveljavil se je rek "mestni zrak osvobaja". V mestih so živeli tudi Židje, marsikje v izoliranih mestnih četrtih - getih.


Srednji vek je bil čas urbanizacije (nastanek in širjenje mest) Evrope. Nastala so številna mesta, trgovska središča, pristanišča. Izobrazba je bila v rokah Cerkve in plemičev, z razvojem mest pa se je pojavila potreba po znanju. Nekatera mesta so za svoje potrebe že okoli leta 1100 ustanovila javne šole, ki so bile podlaga za kasnejše univerze (porast intelektualnega sloja prebivalstva).


Križarske vojne so povzročile razmah prometa in trgovine v Sredozemlju. Pristanišča so bila središča trgovine z Vzhodom (Orient, Jutrovo). Vodilni vlogi sta imele Benetke in Genova, Firence (bančništvo) in Milano (orožarstvo). Živahna trgovina je potekala tudi v Severnem in Baltiškem morju (hanse - zveze trgovskih cehov, ki so v Severnem morju vzdrževale trgovski monopol, npr. Lübeck, Hamburg). Razvila so se številna središča, kjer so organizirali sejme. S trgovanjem so se okrepili denarni posli, razvilo se je bančništvo. Premoženje ni bilo več samo v zemljiščih, ampak v premičninah; denar je krožil in se vlagal, trgovina in obrtna proizvodnja sta cvetela.

 

kovači pri delu

 

evropske trgovske poti v 15. stoletju

Celje sredi 15. stoletja

(s črkami so označene lokacije: a - Knežji dvor, b - kino Metropol, c - cerkev sv. Danijela, d - železniška postaja)