Naselitev alpskih Slovanov in Karantanija


Naši predniki (Alpski Slovani) so se skupaj z Avari - Obri konec 6. stoletja naselili na ozemlje od Donave na S, do Kolpe na J, ki ga je že poseljevalo romansko prebivalstvo. Obrom so se uprla plemena, ki jih je vodil knez Samo in ustanovili so Samovo plemensko zvezo. Iz njenega južnega dela so v drugi polovici 7. stoletja alpski Slovani ustanovili svojo državno tvorbo Karantanijo.
Krnski grad je bil sedež karantanskega kneza, ki je poveljeval plemenski vojski. Njegovi spremljevalci so bili plemiči kosezi. Ozemeljskim enotam župam in svobodnim kmetom, ki so bili najštevilnejši, so načeljevali župani. Najnižji položaj v karantanski družbi so imeli sužnji. Starodavni obred ustoličevanja karantanskih knezov v slovanskem jeziku je v karantanskem času potekal na knežjem kamnu na Krnskem gradu. Obred se je v spremenjeni obliki ohranil tudi po ukinitvi plemenske kneževine, nastanku grofije in pozneje vojvodine Koroške in je bil v uporabi vse do leta 1414.

Bavarsko-frankovski vpliv in pokristjanjevanje
Sredi 8. st. je knez Borut prosil Bavarce, ki kasneje pridejo pod frankovsko nadoblast, za pomoč pred Avari-Obri. Tako je postala Karantanija delno odvisna dežela. Uveljavila se je frankovska oblika fevdalizma, misijonarji iz Salzburga so širili krščansko vero. Prav z delovanjem misijonarjev v Karantaniji so nastala slovanska bogoslužna besedila, ki so jih ob koncu 10. in v začetku 11. stoletja zapisali v Brižinskih spomenikih.

Konec karantanske samostojnosti
Ko se je Spodnja Panonija (današnja Slavonija) uprla Frankom, so se uporu priključili tudi Karantanci. Po porazu leta 820 so izgubili dotedanjo delno samostojnost in Karantanija je postala frankovska mejna grofija. Sčasoma so se s slovansko govorečimi podložnimi kmeti "stopili" tudi nekdanji karantanski plemiči.


 

 

razselitev Slovanov