Judje


Še v času mogočnega Rima so se Judi začeli razseljevati po Evropi in kasneje po celem svetu. Bili so ljudstvo brez domovine, brez države. Povezovala jih je vera, kultura in občutek pripadnosti skupnosti. V stoletjih po razselitvi so se razvile različne judovske ločine.

Judje kot priseljenci niso dobili zemlje za obdelovanje. Zato so se naseljevali v mesta, kjer so se ukvarjali s trgovino, podjetništvom, bančnimi posli, odvetništvom in zdravstvom. Krščanska vera je takrat prepovedovala posojanje denarja in zaračunavanje obresti. Vrzel so zapolnili Judje, ki pravice do posesti in kmetijstva niso imeli. Ker so živeli ločeno od drugih prebivalcev, medsebojno pa so bili zelo povezani v skupnosti, so sčasoma postali finančno močni, neodvisni in tudi vplivni. S tem so seveda vzbujali zavist drugih.

Slej ko prej so bili komu v napoto, bodisi vladarjem, bodisi drugim vernikom. Zato so jih pogosto preganjali. Velikokrat so bili žrtve velikih pogromov (množičnih preganjanj, uničevanj). V Križarskih vojnah naj bi bilo ubitih več kot 3 milijone Judov. Večkrat so bili neutemeljeno obtoženi umorov in kraj ali celo pojavov poplave, suše ali kuge. Izgnali so jih iz Anglije in Francije ter celo iz Španije, kjer so bili do takrat zelo uspešni.
V deželah, kjer jih niso izgnali, so bili pogosto prisiljeni živeti v ločenih in slabše urejenih mestnih četrtih, imenovanih geta. Te četrti so ločevale judovsko prebivalstvo od kristjanov.  V getih so živeli izolirano življenje v svojih skupnostih. Tovrstne četrti so se v Evropi pojavile že v pozni antiki. Prvi zapis o srednjeveških getih izvira iz Benetk, kjer so leta 1516 na silo ločili jude od kristjanov. Od 16. stoletja dalje se je pojem razširil za vse judovske četrti po Evropi.

Močno antipropagando je skozi stoletja širila krščanska Cerkev. Krščanski svet je bil poln protijudovskih predsodkov, ki so izhajali iz verskih in ekonomskih dejstev. Judje, v nasprotju s kristjani, niso priznavali Jezusa za božjega sina. Očitali so jim bogatenje na račun dolgov drugih ljudi. Nekateri judovski običaji so bili za kristjane barbarski. Nenazadnje so pa pred Poncijem Pilatom ravno Judje zahtevali smrt Jezusa Kristusa, ki je učil novo vero in je bil s svojim naukom trn v peti vplivnim židovskim družinam.


 

 

 

 

 

 

tora - prvi del biblije, ki obsega pet Mojzesovih knjig - pentatevh; je najbolj pomemben dokument judovstva in predstavlja temelj Svetega pisma. Za Jude je to njihova zgodovina, predpisana oblika božje službe in knjiga s popisom verskih obredov. Napisana je v stari hebrejščini. Je najbolj sveta knjiga in zaradi njene svetosti se je ni dovoljeno dotikati z rokami.