islamska kultura


Muslimanska kultura z umetnostjo in znanostjo je prodrla v Evropo z arabskimi osvojitvami na Pirenejskem polotoku, s križarskimi vojnami, s trgovino in kasneje s turškimi osvajanji Jugovzhodne Evrope. Evropejci so bolj kot verske in umetniške vsebine povzemali njihove znanstvene dosežke.
Najbogatejša velika muslimanska mesta so bila Bagdad (skoraj milijon prebivalcev), Damask, Medina, Cordoba (v 8. st. ima pol milijona prebivalcev, 70 knjižnic, 700 mošej, 27 brezplačnih šol). Mesta so bila bogata in so bila velika mešanica kultur, povezovalni dejavnik pa je bila muslimanska vera. Posebnosti gradbene umetnosti in arhitekture se odražajo v gradnji mošej, palač in trdnjav ter v načrtovanju mest. Tipični so tudi parki, vodnjaki, javna kopališča ter umetnost dekoriranja, risanja in rezbarenja. Pismenost je bila splošno razširjena. V začetku so šole obiskovale tudi deklice. Središča znanja so bile univerze. Napisali so številna znanstvena dela, ki so zdaleč prekašala tedanje evropsko znanje in ohranili znanje antike. Evropa je njihovo znanje prevzela šele v 12. in 14. st. s križarskimi vojnami in renesanso:

  • matematika (arabske številke, desetiški sistem, trigonometrične tablice, algebra)
  • medicina (optika, krvni obtok v pljučih, zdravljenje koz, uporaba anestetikov, lekarne)
  • astronomija (gibanje Zemlje okoli Sonca, opazovanje zvezd)
  • geografija (zemljevidi, orientacija, priročniki).

Besede sladkor, algebra, azimut, zenit... so arabskega izvora. Še danes pišemo z arabskimi številkami. Vera ne podpira upodabljanje človeka (slikarstvo, kiparstvo), zato v umetnosti razvijejo številne ornamente (okraske), predvsem arabeske (okrasje z rastlinskimi in geometrijskimi motivi). Med literarnimi dosežki sta še danes poznana Tisoč in ena noč s Šeherezado in Aladinovo čudežno svetilko.   

 


 

Cordoba

Modra mošeja v Istanbulu

notranjost mošeje

Arabeska je v likovni umetnosti okrasek v obliki upodobljene rastlinske vitice, prepletene z listjem in živalskimi ali geometrijskimi vzorci. Motiv se pojavlja v islamski umetnosti od približno 9. stoletja dalje in v evropski dekorativni umetnosti od novega veka (renesanse) naprej. Arabeski slog je bil še posebej priljubljen in dolgoživ v umetnosti knjige: okraševanje platnic v zlatu, obrobe ilustracij, tiskani elementi za zapolnitev praznih prostorov na listu.