Anglija


Evropa okoli leta 1000

 


Anglija
Otočje je bilo razdeljeno na Anglijo, Irsko, Škotsko in Cornwall. Stari prebivalci so bili Kelti. Germanski Briti, Angli, Sasi in Juti so se kasneje stalno spopadali med seboj. V bitki pri Hastingsu leta 1066 je zmagal normanski kralj Viljem Osvajalec, Anglijo so zavzeli Normani.
Ko je v 13. stoletju vladal kralj "Ivan brez dežele" (kralj John Lackland je nasledil Riharda Levjesrčnega in je v Franciji izgubil celotno francosko posest), je prišlo do sporov zaradi razmejitve pravic fevdalcev in meščanov. Kralj je »pod prisilo« leta 1215 podpisal Veliko listino svoboščin (Magna Charta Libertatum), s katero je priznal pravice meščanom in kmalu so ustanovili prvi parlament na svetu.
V 15.stol. so Anglijo pretresali družinski spori za oblast med Yorki in Lancastri ("vojna dveh rož"). Zmagali so  (bratranci obeh rodbin) Tudorji, ki so dali pomembne angleške vladarje: Henrika VII., Henrika VIII., Elizabeto. Za njimi so 1603. prišli na oblast Stuarti.

Anglija in Škotska sta bili ločeni. Leta 1707 se je Škotska združila z Anglijo v skupno Kraljevino Veliko Britanijo. Leta 1801 se je priključila še Irska, vendar se je leta 1922 odcepila samostojna Republika Irska. Danes osrednji spor zaznamuje nasprotovanje med angleškimi protestanti in katoliškimi Irci.

Magna Carta Libertatum