| OBDOBJA | NAVODILA | NALOGE | SLOVAR | ZAPIS | ZEMLJEVIDI | <<<< |

 

PRESELJEVANJE LJUDSTEV

 

 

Srednji vek je bilo nemirno obdobje. Zaznamovali so ga številni spopadi za ozemlja in vpliv. Ekonomski, politični in verski vzroki so povzročili vojne krščanskih križarjev proti "brezbožcem". Nove države so nadomestile nekdanje sredozemske velesile Bizantinsko cesarstvo (1453. uničijo Turki Osmani), Frankovska država (razpade) in Arabska država (islamski Mavri izrinjeni iz Evrope leta 1492). Od 11. do 15. st. so evropske države opustile fevdalno razdrobljenost in postale fevdalne monarhije (Francija, Španija, Anglija) z močno centralno kraljevo oblastjo. Cerkvena in posvetna oblast sta bili ločeni. Anglija in Francija sta se po stoletni vojni umestili na svojem ozemlju. Več >

POLITIČNI ZEMLJEVID EVROPE

Britanskemu otočju so vladali Kelti, germanski Briti, Angli, Sasi in Normani. Anglija je dobila prvi parlament na svetu. Po sporih med Yorki in Lancastri so zavladali Tudorji. Španija je nastala z združitvijo krščanskih kneževin in pregonom muslimanskih Mavrov iz Evrope. Leta 1280 je nastala Portugalska kot samostojna država. Sveto rimsko-nemško cesarstvo je bilo najbolj razcepljena in tudi največja država; ni imela glavnega mesta. Apeninski polotok je bil razdeljen na številne države, med katerimi sta izstopali Beneška republika in Papeška država. V Panonski nižini se je nahajala Kraljevina Ogrska. Prvi kralj je bil Štefan. Balkanske države Južnih Slovanov (Slovencev, Hrvatov, Srbov, Bošnjakov, Bolgarov) do 15. stoletja podredijo Franki (Karantanija), Madžari ali Benečani (Hrvaška - Slavonija, Dalmacija) ali Turki (Srbija, Bolgarija, Bosna). V 14. stoletju je bila Poljska pod dinastijo Piastov združena. Največjo moč je dosegla v 15. st., ko se je povezala z Litvo. Poljska je bila takrat žitnica Evrope. Rusija je bila razdeljena na številne kneževine, v 13. st. pa so njen južni del za 250 let zasedli Mongoli. V Skandinaviji so bile Norveška, Švedska in Danska, naslednice bojevitih Vikingov. V 14. st. se je v Jugovzhodno Evropo širilo Osmansko cesarstvo.

 

KRIŽARSKE VOJNE

Konec XI. st. so globoko versko prepričanje ter ekonomski in politični vzroki sprožili vojaške pohode evropskih vitezov na Bližnji vzhod. Leta 1095 je Papež Urban II. pozval na prvo križarsko vojno. Njihov cilj je bil osvoboditev krščanskih mest izpod muslimanske oblasti (križarske vojne - križ kot verski simbol krščanstva); na novo povezana krščanska Evropa je skušala od domačinov prevzeti Jeruzalem in Palestino. Po prvi križarski vojni se je s prekinitvami 200 let bojevalo za nadzor nad Sveto deželo, s še šestimi križarskimi pohodi in številnimi manj pomembnimi vojnami.
Konflikta je bilo konec leta 1291, ko je padla zadnja krščanska trdnjava v Sveti deželi. Z vojnami so v Evropo prispele številne novosti: kompas, papir, predelava rud in tkanin, nove poljedelske kulture kot limone in sladkorni trs, arabske številke, medicinsko in matematično znanje. Več >

 

TURKI NA BALKANU

Turki se začnejo iz osrednje Azije širiti na zahod, konec 14. stoletja pa se prične osvajanje Balkana (kosovska bitka 1389) in postopno uničevanje že dolgo umirajočega Bizantinskega cesarstva. Leta 1453 je padel Konstantinopel, rodil se je Istanbul, prestolnica Otomanskega imperija. Več >

 

 

 

DRUŽBA IN GOSPODARSTVO

 

 

KRŠČANSTVO IN VZPON CERKVE

 

 

ZNANOST, KULTURA, UMETNOST

 

 

POLITIČNA ZGODOVINA