| OBDOBJA | NAVODILA | NALOGE | SLOVAR | ZAPIS | ZEMLJEVIDI | <<<< |

 

PRESELJEVANJE LJUDSTEV

 

 

Svojevrstno kulturno življenje je predstavljala viteška kultura. Žarišča kulturnega življenja so bili samostani. Osrednji umetnostni smeri srednjega veka sta  bili romanika in gotika, ki se odražata predvsem v cerkveni arhitekturi. Vzporedno z razvojem trgovine in z dvigom življenjskega standarda sta se umetnost in znanje prestavila v srednjeveška mesta. Nastale so prve univerze. Poznavanje "svetovnega" jezika je omogočalo sporazumevanje ljudi različnih narodnosti. Ves srednji vek je latinščino uporabljala katoliška Cerkev kot obredni jezik, grščina pa je živela kot uradni jezik Bizantinskega cesarstva. Od visoko razvite znanosti in kulture islama so Evropejci povzemali predvsem njihove znanstvene dosežke. Konec poznega srednjega veka zaznamuje izum tiska (Gutenberg, 1455), ki je omogočil množično informiranje. Razvijala se je kritična meščanska srednjeveška književnost. Potreba po znanju je rasla, posamezniki so začeli raziskovati svet in odkrivati nove trgovske poti. Leta 1271 je Marco Polo potoval na Kitajsko. Evropski trgovci so se želeli osvoboditi odvisnosti od Arabcev (posredniki v svetovni trgovini) in tako zmanjšati stroške. Krištof Kolumb je leta 1492 priplul na Bahame, Kubo in Hispaniolo. Misli so se vse bolj obračale k človeku, k njegovim sposobnostim, iznajdljivosti in znanju. Rodila se je renesansa (14. do 16. stoletje). Več >

Osrednji kulturno-umetniški obdobji srednjega veka predstavljata

ROMANIKA IN GOTIKA

Romanika se je razvijala od 10. - 13. st. V tem času je porasla veljava mest, razvila se je za Sredozemlje tipična arhitektura. Osrednja je bila samostanska umetnost. Gradbeništvo se je odražalo v cerkvah, gradovih in palačah. Značilni so bili majhni in temačni objekti, majhna vrata ter okna, polkrožna gradnja, zaobljeni oboki in kupole, tloris zgradb v obliki križa, ravne kritine cerkvenih ladij (osrednjih cerkvenih prostorov). Kipi in podobe na slikah so bile okorne in toge. Značilni slikarski izdelki so bile  iluminacije - slikarski okraski rokopisov. V glasbi se je oblikoval koral (bogoslužno, enoglasno petje). Več >

 

 

Gotika se je razvijala od 12. do 16. stoletja. Upodobitve na slikah so bile postavljene v stvarno okolje. Tipična je bila cerkvena arhitektura. Gotske oblike so se dvigovale kvišku, v nebo. Prišiljene in visoke oblike (okna, zvoniki, loki-arkade) so dajale občutek prostora. Gotski slog poudarja navpičnost in svetlobo. Ustvarjali so vitraže z rozetami in arkadne stebre. V tlorisu cerkva so se pojavljale vzporedne cerkvene ladje (osrednji prostori), ločene s stebrišči. Več >

 

VITEŠKA, SAMOSTANSKA IN MEŠČANSKA KULTURA

Vitezi so poleg služenju vladarju in veri razvili svojevrstno kulturno življenje. Ukvarjali so se z glasbo, igro in pesnjenjem. Samostani so bili žarišča kulturnega življenja. Meščani so razvijali predvsem poslovnost, a podpirali tudi praktično znanost in kulturo. Mesta so se sčasoma uveljavila kot kulturna središča in postajala središče gradbeništva, umetnosti in sodobnejših miselnosti. Več >

Konec poznega srednjega veka so zaznamovali novi izumi, potreba po znanju in želja po širjenju življenjskega obzorja in prostora. Začela se je renesansa - preporod kulture. Več >

 

ISLAMSKA KULTURA

Muslimanska kultura z umetnostjo in znanstvenimi dosežki je prodrla v Evropo z arabskimi osvojitvami na Pirenejskem polotoku, s križarskimi vojnami, s trgovino in kasneje s turškimi osvajanji Balkana. Evropejci so bolj kot verske in umetniške vsebine povzemali njihove znanstvene dosežke. Več >

 

 

DRUŽBA IN GOSPODARSTVO

 

 

KRŠČANSTVO IN VZPON CERKVE

 

 

KULTURA, UMETNOST IN ZNANOST

 

 

POLITIČNA ZGODOVINA