| OBDOBJA | NAVODILA | NALOGE | SLOVAR | ZAPIS | ZEMLJEVIDI | <<<< |

 

PRESELJEVANJE LJUDSTEV

 

 

ŽIVLJENJE V SREDNJEM VEKU

V 13. stoletju je bila povprečna življenjska doba v Evropi 35 let. Higienska in zdravstvene razmere so bile slabe. Sredi 14. stoletja je kuga - "črna smrt" pomorila tretjino prebivalstva v tedanji Evropi. Lakote so bile pogoste. Znanje je bilo skromno. Kmetje so bili odvisni od zemljiškega gospoda, za najemnino zemlje so dajali dajatve in opravljali tlako. Osebno svobodni meščani so se ukvarjali z obrtjo, trgovino in denarnimi posli. Posebni sloj prebivalstva so bili plemiči. Več >

 

GOSPODARSTVO

Kmetijstvo - večina ljudi se je ukvarjala s kmetijstvom. Vsa zemlja je bila v lasti fevdalcev. Kmetje so bili tako odvisni od zemljiških gospodov, zato jim velikokrat pravimo "podložniki". Za najeto zemljo so dajali dajatve in opravljali tlako. Več >

Obrt, trgovina in denarni posli so bile dejavnosti, s katerimi so se ukvarjali osebno svobodni meščani. Živeli so v mestih, ki so imela samoupravo, lastne statute (pravilnike), sodstvo ter neodvisno vodstvo in gospodarstvo. Obrtniki in trgovci so bili združeni v strokovne organizacije cehe - organizacije obrtnikov iste stroke (čevljarski, kovaški, pekovski, usnjarski ceh idr). Več >

 

PLEMSTVO

Posebni sloj prebivalstva so bili plemiči - priopadniki posebnega družbenega sloja, ki so "uživali" podedovane ali podeljene pravice in privilegije. Bili so vazali (kdor ima fevd v uporabi) višjim fevdalcem in so za opravljanje določenih funkcij dobivali fevde "v užitek" (posebna služnostna pravica uporabljati tujo stvar in jo gospodarsko izkoriščati). Več >

 

 

FEVDALNA DRUŽBA

Vazalni odnos
Zemlja je bila vladarjeva. Plemičem je za opravljanje različnih dolžnosti dajal v najem zemljo - fevd, ki je sčasoma postala dedna last. Plemič, ki je zemljo sprejel (vazal) je bil odvisen od višjega zemljiškega gospoda (seniorja).  

Zemljiško gospostvo
Del posestev so obdržali svobodni kmetje, ki so morali opravljati tudi vojaško službo. Velika večina kmetov je tako poiskala podporo in zaščito močnejših oblastnikov. S tem so postali od njih odvisni in osebno nesvobodni. Bili so zakupniki zemlje. V zameno so dajali dajatve (tlaka, pravda, desetina, denarne dajatve).

Oblikovala se je srednjeveška družba - na eni strani hierarhično urejeno plemstvo (posvetno in cerkveno), na drugi strani pa nesvobodni podložniki in svobodno meščanstvo. Več >

 

 

druzba

srednjeveška družba >>>

knezi Celjski >>>

 

 

DRUŽBA IN GOSPODARSTVO

 

 

KRŠČANSTVO IN VZPON CERKVE

 

 

ZNANOST, KULTURA, UMETNOST

 

 

POLITIČNA ZGODOVINA