2. PRODOR TURKOV


V začetku XV. st. je Turke pod vodstvom Bajazita premagal mongolski vojskovodja Timurlenk pri Angori (današnja Ankara). Sredi XV. stoletja so si Turki opomogli in s padcem Bizanca 1453. nadaljevali prodor v Evropo.


Leta 1520 je turški prestol zasedel bojeviti sultan Sulejma II.Veličastni (vladal 1520-1566) in si postavil za nalogo, da bo osvojil Srednjo Evropo.

Cilj prvega pohoda je bil Beograd, ki je postal turška trdnjava. V mesto so se naselili turški prebivalci.

Čez nekaj let je Sulejman II. z 200000 vojaki pri Mohaču uničil ogrsko vojsko. V bitki je padel ogrski kralj, ki ni imel potomcev, zato je del Madžarov (Ogrov) prosil Habsburžane za pomoč. Del ogrskega plemstva je bil proti, kar so izkoristili Turki in osvojili večino Ogrske in Hrvaške. Ogrsko, češko in hrvaško krono je poslej nosil Ferdinand Avstrijski in tako so Turki postali avstrijski sosedje.

Leta 1529 so Turki prodrli prvič do Dunaja, a so jih tam zavrnili.

Meje svoje države je Sulejman razširil tudi na črnomorske in severnoafriške obale ter prevzel skoraj vso sredozemsko trgovino. V času Sulejmana II. je Osmansko cesarstvo na višku moči.


Vzroki turških uspehov


obleganje Carigrada, 1453

 

sultan Sulejman II. Veličastni

NAPREJ (naloga)