kralj jebil zelopriden preden je

Marija Terezija (1717-1780) in sin Jožef II.
V tem času so Habsburžani vladali avstrijskim (sem spadajo tudi slovenske dežele), ogrskim in češkim deželam, delu Italije in delu Nizozemske. Marija Terezija kot ženska ni smela nositi krone svetega rimskega cesarstva. Njen oče Karel VI. je poskrbel, da so drugi evropski vladarji spoštovali njeno pravico do dedovanja celotnega habsburškega ozemlja. Kljub temu si je veliko ozemelj morala pridobiti z vojaško silo. S pomočjo novih ministrov je strnila upravo, posodobila vojsko in vpeljala pravičnejši davčni sistem. Uspešno je krotila plemstvo, da ni ogrožalo monarhije in ublažila njegov pritisk na kmete. Po moževi smrti je vladala skupaj s sinom Jožefom II., ki je bil strpen in razumen vladar. Odpravil je smrtno kazen in podložništvo kmetov. Protestantom v Avstriji je spet dovolil njihovo bogoslužje.

Ruska carica Katarina II. Velika (1729-1796), ki je bila nemškega rodu, je obsojala predsodke in nevednost ljudi ter zagovarjala potrebo prosvete in kulture. Skrbela je za razvoj rudarstva, manufakture in trgovine, pismenosti  in izobrazbe. Rusija je vila v primerjavi z Evropo precej zaostala. Katarina je s svojimi ukrepi utrjevala moč plemstva, s čimer se je položaj podložnikov še poslabšal. Sledili so številni upori. Kljub temu si je Rusija v tem času pridobila večji del Poljske in do leta 1792 tudi vso severno obalo Črnega morja.

Pruski cesar Friderik II. Veliki je že v svoji mladosti povezan z razsvetljenstvom. Še v mladosti je zapisal svoje nazore o nalogah vladarja: "Zmotno je prepričanje vladarjev, da so njihovi podložniki le vladarjevo orodje ...spoznali, da je njihov položaj in vlada orodje ljudstva... namesto da neprestano pripravljajo načrte za nova osvajanja, bi se raje potrudili, da bi zagotovili svojim narodom srečo." Friderikovi je želel okrepiti državno moč in dvigniti življenjski standard ljudi. Reformiral je upravo, vojsko in pravni sistem. Država je organizirala izsuševanje močvirij, naseljevala nove kmete in obrtnike, pospeševala ustanavljanje manufaktur. Posledica njegovih reform so bili večni davčni dohodki, s tem pa tudi povečana državna moč in vojska. Prusija je v času njegovega vladanja postala velesila, enakovredna habsburški Avstriji.
NASLOVNICA<<<