čarovniški procesi


čarovniški procesi imajo svoje korenine v ljudski domišljiji in praznoverju ter v verovanju v hudiča in v strahu. V hudičevih časih, ko so se ljudje bali kuge, vojn, lakote. Ko so se pred njihovimi očmi dogajale za njih nedoumljive stvari, je njihova domišljija vse to preprosto pripisala hudiču. V kazenskem postopku je bilo priznanje najpomembnejši dokaz. Sodnik ga je smel pridobiti tudi z mučenjem. Običajna kazen je bila smrt na grmadi. Procesi so se odvijali pred krvnim sodiščem, ki je moralo imeti še prostor za mučilnico, mučilne pripomočke in seveda ječo.


Prvi čarovniški proces na Slovenskem je potekal leta 1427 v Celju proti Veroniki Deseniški. Najhujša preganjanja na Slovenskem so bila v drugi polovici 17. stoletja. Sežiganje čarovnic je bilo izjemno popularno v začetku 15. stoletja v Srednji Evropi. V Nemčiji so zaradi čarovništva izmed 16 milijonov ljudi sežgali 25.000 oseb. Rekord pa so postavili v Liechtensteinu, kjer so skurili 300 ljudi, kar je predstavljajo skoraj 10% prebivalstva.