| SLOVAR | <<< |
   
 

Celje sredi 17. stoletja

 

Galerija:

 

 

MARIJINA CERKEV > - Cerkev Marijinega vnebovzetja je bila zgrajena v 13. st. kot del minoritskega samostana. V prezbiteriju je grobnica celjskih grofov, v kateri so našli njihove lobanje. Dolgo časa so bile razstavljene za glavnim oltarjem, danes pa so umeščene v razstavo Grofje Celjski v Knežjem dvorcu. Nad zakristijskimi vrati sta upodobljena celjska grofa, ki klečita pred Marijo...

 

 

STOLNA CERKEV SV. DANIJELA > Cerkev sv. Danijela na Slomškovem trgu so postavili okrog leta 1306 na mestu romanske cerkve. Kasneje je bila večkrat prezidana. Največja znamenitost v cerkvi je kapela Žalostne matere božje, ki so jo dali v gotskem umetniškem slogu postaviti celjski grofje...

 

 

 

KAPUCINSKI SAMOSTAN S CERKVIJO SV. CECILIJE > - Skupaj s samostanom je bila postavljena v času protireformacije. Cerkev je leta 1615 posvetil škof Tomaž Hren...

 

meniški redovi

 

 

STARA GROFIJA na Muzejskem trgu je najlepša renesančna stavba v Celju. Zgrajena je bila med letoma 1580 in 1603 ob južnem delu mestnega obzidja, na mestu, kjer so nekoč stala gospodarska poslopja celjskega spodnjega gradu. Grof Jobst Josef Thurn Valsassina je zemljišče odkupil ter ga dal obnoviti renesančnim italijanskim umetnikom. Najstarejši del grofije sloni na mestnem obzidju, v kleti pa so na južni strani ohranjene strelne line, kar dokazuje, da je bila stavba sprva utrjena. Stavbi so v začetku 17. stoletja dodali arkadne (obokane) hodnike. Leta 1869 je poslopje kupila Mestna občina in od takrat je zgradba večkrat spremenila svojo namembnost. Danes so v stavbi zbirke Pokrajinskega muzeja Celje. Za stavbo se nahaja urejen arheološki park in lapidarij na prostem z razstavljenimi najdbami rimske Celeie.

V začetku 20. st. so med obnovitvenimi deli odkrili znameniti Celjski strop. Je najlepši primer renesančnega slikarstva na Slovenskem. Je primer iluzionističnega (3D) slikarstva. Renesančna umetnina na obodu predstavlja 4 letne čase in antične boje. V perspektivi nas slika v sredini "popelje" v nebo.

 

 

 

CERKEV SV. MIKLAVŽA na Miklavškem hribu - se nahaja na vrhu vzpetine nad desnim bregom Savinje. Zgrajena je bila sredi 14. stoletja, zvonik pa 300 let kasneje. V bližini cerkve so izkopali ostanke ilirskega gradišča, najstarejše dokazane stalne poselitve v Celju. Na Miklavškem hribu se je nahajala tudi stalna posadka prvih "gasilcev" v Celju. Na vzpetini so imeli stalno protipožarno opazovalnico, s katere so ob požarih prebivalce alarmirali s strelom iz možnarja.

 

 

 

KVARTIRNA HIŠA > - stavba je bila nekoč vojašnica - namenjena je bila nastanitvi vojakov. Zgradba je lep primer ohranjene zgodnjerenesančne arhitekture...

 

 

 
MESTNI MAGISTRAT - med opaznejše stavbe mestnega jedra sodi tudi zgradba mestnega magistrata iz 17. st. Med kasnejšimi dozidavami renesančnega jedra sodi balkon s štirimi pari marmornatih grških stebrov. V 19. st. se je vanjo naselil mestni magistrat (rotovž, magistrat ali "mestna" hiša - upravni organ mestne samouprave), danes pa se v njej nahaja Muzej novejše zgodovine Celje in edini otroški muzej v Sloveniji, Hermanov brlog.

 

 
PROTHASIJEV DVOREC - Dvorec je dobil ime po graščaku Prothasiju. Zgrajen je bil v 18. st. in z bogato okrašenim baročnim portalom predstavlja osamljen primer stavbarstva iz tega obdobja... Več >

 

 

ŠPITAL S KAPELO SVETE ELIZABETE predstavlja edini primer ohranjene srednjeveške ubožnice v Sloveniji iz 15. stoletja. Kapela je posvečena sv. Elizabeti, zaščitnici ubogih in bolnih.

Stavba je v prvi polovici 19. stoletja doživela temeljito prenovo ter pol stoletja služila kot mestna bolnišnica. Na zunanji strani je viden kamen z letnico 1726, ki predstavlja puščico >, v katero so prebivalci dajali miloščino za potrebe bolnikov.

Plošča na Vodnem stolpu z napisom in roko, ki kaže višino vode ob poplavi leta 1672.

CERKEV SV. JOŽEFA > - so leta 1680 postavili celjski meščani v zahvalo svetniku, ker je v mestu prenehala kuga...

 

CELJE SO OGROŽALE ŠTEVILNE NARAVNE KATASTROFE IN TEGOBE
Celje leži na najnižji točki Celjske kotline in Savinja zbira vode širšega zaledja in jih odvaja proti Savi. Najhujše zabeležene POPLAVE so Celje prizadele leta 1672, 1901, 1954, 1990. Med letoma 1920 in 1954 so celjske reke 105 krat prestopile bregove.
Nekoč so zaradi načina gradnje hiš, slabih kurišč, dimnikov in kurjenja izbruhnili številni POŽARI. Mesto sta leta 1502 in 1534 uničila velika požara. Leta 1687 je požar upepelil štiri petine mesta. Najhujši požar je leta 1798 uničil večino zgradb v mestu. Viri poročajo, da ga je zanetila farovška kuharica, ki ji je med peko rib goreča mast pljusknila na vse strani in se vnela. V Celju so imeli prvo PGD (prostovoljno gasilsko društvo) - na Miklavškem hribu je bila stalna opazovalnica za nevarnost požarov, od koder so s streli iz možnarja opozarjali prebivalstvo. 
Zaradi slabih higienskih razmer so bile pogoste tudi epidemije nalezljivih BOLEZNI. Najbolj uničujoča bolezen je bila kuga, ki so jo prenašali glodalci in bolhe. Prva epidemija je izbruhnila leta 1647 (umrlo tretjina ljudi od približno 1200), druga pa 1679, ko je umrlo 74 ljudi. Za kugo so bili krivi študentje, ki so jo prinesli iz Gradca in prenočevali pri Kovaču na Bregu. Najprej je bil okužen samo Breg, kasneje pa se je bolezen razširila po vsem mestu. Preživeli so kot zaobljubo leta 1680 zgradili cerkev na Jožefovem hribu.
Leta 270 je Celje prizadejal močan POTRES, ki je strugo Savinje , ki je prej obtekala mesto na severu, prestavil pod Miklavški hrib.
Leta 1511 je najmočnejši potres na Slovenskem s središčem v okolici Idrije (moč X. stopnje EMS lestvice) porušil večino arhitekturne dediščine na slovenskem ozemlju. Kronisti poročajo, da je v potresu direktno umrlo okoli 12000 ljudi. Tresenje tal so čutili tudi na Dunaju, v Dubrovniku in Benetkah. Leta 1974 so Celjani dodobra čutili tudi močan potres na Kozjanskem (VII. stopnja EMS). Poškodovanih je bilo okoli 5300 zgradb, v občini Celje pa 344 objektov.

poplava v Celju, 1954 (5,58 MB)