| SLOVAR | <<< |
   
 

 

 

Galerija:


 

PROGA DUNAJ-TRST, 1957

 

PRVI VLAK V CELJU

27.4.1846 je avstrijsko podjetje Južna železnica pripeljalo v Celje prvi poskusni vlak. "Opoldne sta z banderami ino s vencami okinčana hlapona... pripeljala vozovlak, iz kojega se je veselo glasila turska musika štajarskega regimenta "Piret", ino v katerem se je pripeljalo bilo mnogo gospode iz Dunaja, Gradca ino Maribora. Vsa ta gospoda je povablena bila h kosilu, pri katerem so njih veličanstvi cesarju ino vsej cesarski rodbini vesele zdravice napivali, se je gospoda zopet po železnici nazaj proti Gradcu odpeljala." Tako je dogodek, ko je bila na binkoštno nedeljo, 2. 6. 1846, proga uradno odprta, zapisal kronist.

 

 

 

KRETNIŠKA POSTAVLJALNICA, 1909 (klik slika) IN KOLODVOR S PERONOM V CELJU, 1846

"Preteklo sredo ob enajstih dopoldne, le pol ure preden vlak po železnici iz Ljubljane pride, se je v Celji na kolodvoru veliki pridvor, kjer se popotniki zbirajo, s strašnim ropotam poderl, ker je sila veliko snega njegovo postrehje utisnulo. Več pod njim sto­ječih vozov je bilo hudo poškodovanih, ljudi pa vundar nihče, ker po veliki sreči ravno takrat nobeniga v pridvoru ni bilo." (Novice, 1851)

 

 

LEKARNA "PRI ORLU" - Prva celjska lekarna (1670) "Pri orlu" se je ustalila v zgradbi (klik) na vogalu Prešernove ulice in Glavnega trga. Danes je v tej hiši turistična agencija Kompas in Zavod za varstvo kulturne dediščine. Lekarniško dejavnost simbolizirata medaljona z rimskima bogovoma Eskulapom (bog zdravilstva) in Higio (boginja čistoče).

 

 

PLINARNA NA OTOKU, 1872 - leto dni kasneje mesto dobi javno plinsko razsvetljavo.

 
HOTEL EVROPA (nekdanji hotel Stadt Wien) - so odprli leta 1873 in velja za drugi najstarejši hotel v Sloveniji (klik). V pritličju se nahaja ena najbolj znanih mestnih kavarn, ki se je obdržala od ustanovitve hotela. Mestne kavarne so bile središče družabnega življenja, kjer so se srečevali mestni politiki, podjetniki, intelektualci in umetniki. Burne debate, skupno načrtovanje in lobiranje in časniki, ki so bili dnevno na razpolago so soustvarjali meščanski vsakdan in celo politiko mesta.

 

 
CINKARNA, 1875

 

 
MAJDIČEV MLIN, 1888 - Največje mlinsko podjetje v Vzhodnih Alpah je dnevno predelalo 70 ton žita. Tradicija mlinarstva na tej lokaciji sega še v čas Friderika II. Celjskega.

 

 
POŠTA, 1889

 

 

WESTNOVA TOVARNA EMAJLIRANE POSODE, 1894 je bilo največje tovrstno podjetje v Srednji Evropi.

 

HOTEL "BELI VOL", 1868

Lastnik Koscher je zgradbo preuredil v udoben hotel s 26 sobami in senčnim vrtnim salonom. Hotel je slovel po odlični kuhinji in domači zabavni glasbi. V jedilnici so se shajali pripadniki celjskega Sokola. 3. 11. 1896 se je v vrtnem salonu hotela odvrtela prva filmska predstava. Hotel je večkrat menjal lastnike, po I. svetovni vojni pa sta lastnika v pritličju hotela uredila veliko knjigarno, Danes se v zgradbi nahaja knjigarna Mladinska knjiga.

 

SAVINJSKE KOPELI

V Slovenskem gospodarju so ugotavljali, da se kopeli "z uspehom rabijo proti protinu, občnim slabočam in posebno dobro uplivajo na kožo in živce ter splošno okrepčanje pospešujejo.« Nad parkom so člani Olepševalnega društva postavili paviljon in začeli urejati mestni park. V sklop parka je od vsega začetka sodila Savinja, takrat še z bogato zaraslimi položnimi obrežji. Zaradi čiste vode in urejenih kopališč je Celje kmalu postalo znan letoviški kraj. Iz Gradca so izletnike na kopanje v Celje vozili celo nedeljski kopalni vlaki. Kopališče Franca Hausbauma (1871) pri Gozdni hiši je bilo priljubljeno zbirališče Celjanov ob Savinji. Kasneje so uredili še tri manjša.

 

 

 
MEŠČANSKA HIŠA na GLAVNEM TRGU (klik) s kipi sv. Roka in sv. Florijana, ki pregovorno ščitita mesto pred boleznimi in požari.

 

 

 

 

 

 

GOSPOSKA ULICA - ena najstarejših (klik) srednjeveških ulic povezuje Glavni trg s Trgom cejskih knezov. Od nekdaj je bila žarišče celjskih obrtnikov.

 

IZVESKI IN OZNAČBE CELJSKIH OBRTNIKOV: Gostišče (Gostilna Slovenija v Gosposki ulici), Eskulap (lekarna Pri Orlu v Prešernovi ulici), majolika (nekdanja restavracija Majolka, Prešernova ulica), tesar (trgovina Rakusch), radoživost (hotel Beli vol) in kosec (trgovina Rakush na Stanetovi ulici)