| SLOVAR | <<< |
   
 
CERKVE V MESTU

 

 

 

 


STOLNA CERKEV SV. DANIJELA

Cerkev sv. Danijela na Slomškovem trgu so postavili okrog leta 1306 na mestu romanske cerkve iz 12. stoletja. Kasneje je bila večkrat prezidana. Zraven cerkve na severozahodnem robu Slomškovega trga, kjer je danes sedež škofije, je bil od 13. stoletja samostan klaris (zelo strog ženski verski red), ki so mesto zapustile zelo zgodaj.

Največja znamenitost v cerkvi je kapela Žalostne matere božje, ki so jo dali v gotskem umetniškem slogu postaviti celjski grofje. V kapeli je tudi pieta - kip ali podoba sedeče Kristusove matere z mrtvim sinom v naročju, ki je med najpomembnejšimi primeri gotskega kiparstva pri nas. Leta 2001 je bila dozidana tudi kapela, posvečena škofu Antonu Martinu Slomšku. Njegov spomenik stoji tudi na jugozahodnem vogalu cerkve. Leta 2006, ko je Celje postalo sedež nove celjske škofije, je cerkev postala stolnica.

 

 

MARIJINA CERKEV

Cerkev Marijinega vnebovzetja (Marijina ali Minoritska cerkev) je bila zgrajena v 13. st. kot del minoritskega samostana. Cerkvena stavba je bila zaradi strogih pravil beraškega reda bolj skromna. Po požaru 1798, ki je izbruhnil ravno v minoritskem samostanu, so cerkev obnovili. Po razpustitvi samostana (1808) so jo izročili mestu za bogoslužje v nemškem jeziku. V prezbiteriju (del cerkve namenjen za glavni oltar in duhovščino) je grobnica celjskih grofov, v kateri so našli njihove lobanje >. Dolgo časa so bile razstavljene za glavnim oltarjem, danes pa so umeščene v razstavo Grofje Celjski v Knežjem dvorcu. Nad zakristijskimi vrati sta upodobljena celjska grofa, ki klečita pred Marijo. Z rezbarijami (1695) so bogato okrašene cerkvene klopi. Za cerkvijo je na mestu nekdanjega minoritskega samostana Stari pisker, kjer so danes celjski zapori.

 

 

CERKEV SV. CECILIJE S KAPUCINSKIM SAMOSTANOM

Skupaj s samostanom je bila postavljena v 17. stol., vendar se zaradi kasnejših prezidav njena prvotna arhitekturna podoba ni ohranila v celoti. Do nje vodi pokrito stopnišče in 91 lesenih stopnic. Cerkev je leta 1615 posvetil škof Tomaž Hren. Samostan so najprej naselili menihi kapucini iz Verone, ki naj bi utrdili katoliško vero, ki je doživljala krize v času reformacije.

 

 

CERKEV SV. JOŽEFA

so leta 1680 postavili celjski meščani v zahvalo svetniku, ker je v mestu prenehala kuga. Zasnova objekta je preprosta, zvonika ob zahodni strani cerkev učinkovito poudarita. Svetišče je baročno, oprema v njej pa mlajša. Dolgo časa je bila romarska cerkev. Ob cerkvi so obnovili samostanska poslopja in v njih po posredovanju škofa Antona Martina Slomška naselili lazariste (red misionarjev in verskih vzgojiteljev).

 

meniški redovi

 

 

CERKEV SVETEGA DUHA

V Celju so cerkev svetega duha postavili celjski grofje v 14. stoletju kot bolniško cerkev (špital). Stala je v bližini današnjega hotela Celeia. Leta 1962 je bila zaradi dotrajanosti (v njej je bilo skladišce in delavnica) in novih urbanisticnih nacrtov porušena. Nova cerkev je postavljena v Novi vasi, posvečena je bila leta 1990. V zvoniku, ki je s križem visok 33 metrov, so trije zvonovi, mase 300, 600 in 1050 kg, ki so jih ulili v Insbrucku.

 

 

CERKEV SVETEGA MAKSIMILIJANA

Cerkev je bila prvič omenjena leta 1375. Postavljena je na mestu, kjer je mučeniške smrti umrl Maksimilijan Celjski. Na začetku 19. st. so cerkev v celoti obnovili.  
Med letoma 1540 in 1547 je bil nekaj časa kaplan Primož Trubar. Ob cerkvi je tudi njegov bronasti spomenik, delo kiparja Borisa Kalina.
Blizu cerkve sta nekoč stali, na južnem delu, cerkev sv. Andreja in severneje, preko K oprivnice, cerkev sv. Duha. Pri njej je Celjski grof Friderik I. ustanovil špital. Cerkev so porušili leta 1962 ob urejanju okolice hotela Celeie. Nekdaj je bilo ob njej pokopališče.

 

 

 

CERKEV SV. MIKLAVŽA

na Miklavškem hribu - se nahaja na vrhu vzpetine nad desnim bregom Savinje. Zgrajena je bila sredi 14. stoletja, zvonik pa 300 let kasneje. Posebnost cerkve so 3 oltarji, posvečeni svetnikom Miklavžu, Roku in Urbanu... Več >

 

 
ŠPITAL S KAPELO SVETE ELIZABETE > predstavlja edini primer ohranjene srednjeveške ubožnice v Sloveniji iz 15. stoletja. Kapela je posvečena sv. Elizabeti, zaščitnici ubogih in bolnih...

 

 

EVANGELIČANSKA CERKEV, 1906 > Cerkev (na fotografiji skrajno levo) so porušili leta 1964. V nekdanjem župnišču se danes nahaja Vrtec Anice Černejeve.

PRAVOSLAVNA CERKEV, 1932 > Med bombardiranjem v 2. svetovni vojni je bila cerkev (na fotografiji desno) tako poškodovana, da so jo morali porušiti.

MEŠČANSKE HIŠE IN JAVNE ZGRADBE

 

 

 

 


HOHENWARTERJEVA HIŠA

na Glavnem trgu je bila plemiška stavba, bivališče grajskega oskrbnika. V njej je bil v 16. stoletju sedež protestantov.

 

 
STARI ROTOVŽ - Mestno hišo iz 15. stoletja na Glavnem trgu je meščanom podaril knez Friderik II. Celjski, ko je mestu leta 1451 podelil mestne pravice. V njej je bila do tedaj mestna orožarna. Do leta 1830 je bil v njej sedež mestne oblasti, nakar so ga preselili v magistrat na Prešernovi ulici. Na dvorišču starega rotovža so se nahajali mestni zapori.

 

 

KVARTIRNA HIŠA

v Gosposki ulici je bila namenjena za nastanitev vojakov, ki so občasno prihajali v mesto. Je primer celovito ohranjenega zgodnje renesančnega gradbeništva. Posebnosti so rustikalni portal, renesančni kip Madone v fasadi, arkadni hodnik na dvorišču, leseni profiliran strop iz 1571. Na desni strani portala se nahaja doprsni kip Alfreda Nobela, ki je v tej zgradbi obiskoval prijatejico Sofijo Hess. Njuno 20-letno razmerje je bilo polno naklonjenosti, zavračanja, ljubezni, oproščanja in izčrpavanja, o čemer si lahko preberemo v 218 pismih, ki jih je Alfred pošiljal v Celje s potovanj.

 

 

LEKARNA "PRI ORLU" >

je bila prva celjska lekarna, ki je poslovala od leta 1670.

 

 

Trgovina RAKUŠ - ŽELEZNINAR, Stanetova 4 - Na podbojih je med črkam D in R (Daniel Rakusch) letnica 1810, ki nam pove čas prenove zgradbe po velikem požaru 1798. Poleg bogatega arhitekturnega okrasja so zgradbi ob prenovi po I. svetovni vojni dodali glazirane medaljone, ki prikazujejo tri obrtnike - kovača, kuharico in tesarja. Potrebščine za njihovo dejavnost in njihove izdelke so prodajali v trgovini. Oprema trgovine Rakusch in pozneje Železninarja predstavlja kulturno dediščino s področja gospodarske in kulturne zgodovine. Odlično ohranjeno opremo te znamenite trgovine, ki ima status kulturnega spomenika, od leta 2002 hranijo v Muzeju novejše zgodovine Celje. Leta 2014 pa so v trgovini odprli prvi celjski depo (prostor, kjer se kaj hrani za določen čas, SSKJ) z originalno opremo trgovine in tako pokazali, kako je možno oživiti prazne celjske izložbe in objekte.

 

 

CELJSKI DOM >

(Nemška hiša, Dom OF) je bil zgrajen v novogotskem slogu leta 1906 in je bil središče nemškega meščanstva...

 

 

CELJSKA MESTNA HRANILNICA

Zaradi industrializacije se je v mestu razvilo tudi bančništvo. Denarni zavod - hranilnica je začela delovati leta 1865 leta. Nova zgradba je bila zgrajena leta 1887 po zgledu dunajske palače Henrikov dvor.

 

 
HOTEL EVROPA > Kavarne so bile središče mestnega družabnega življenja...

 

 

MAGISTRAT (ROTOVŽ) >

17. marca 1782 je papež Pij VI. prespal v Celju. Celjski kronist Ignacij Orožen je v Celjski kroniki o papeževem obisku zapisal: "17. marca se je iz Rima v Cele pripeljal sv. oče papež Pii VI. ino je tu prenočeval. Stanoval je v drugem nadstropju sedanje svetovavnice, tadašne grof Grosove hiše. Pripovedujejo, da je papež tukaj, ko je popoldne odzvonilo, v svoji sobi okno odperl ino je blagoslovil veliko množico ljudstva, ki se je bila pred hišoj sbrala. Od tod se je papež drugi dan naprej v Gradec odpeljal."

Leta 1927 so v poslopju magistrata odprli javno mestno knjižnico. Danes je v njem Muzej novejše zgodovine Celje.

 

 

PROTHASIJEV DVOREC

je postavil planinski grof Anton Plemeniti Prothasi okoli 1770. Je najlepša baročna zgradba v starem mestnem jedru. Še posebej eleganten je njen rahlo pomaknjen baročni marmorni portal. V dvorcu je danes poročna dvorana in uradi pravosodnih organov. Na dvorišču je bronasta fontana Milisava Tomanića.

 

 

NARODNI DOM >

je bil zgrajen leta 1897 kot kulturno in družabno središče celjskega slovenskega meščanstva.

 

 

KNEŽJI DVOREC >

Spodnji grad je v času celjskih grofov veljal za eno najlepših renesančnih stavb na Slovenskem.

 

 

 

OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE

v sedanjo podobo so jo prenovili leta 2010. 15. fubruarja leta 1846 so v Celju ustanovili slovensko knjižnico za duhovščino, v kateri so imeli 440 knjig. Leta 1906 so v Narodnem domu odprli knjižnico za javno uporabo. Leta 1927 je bila knjižnica v mestnem magistratu (današnji Hermanov brlog) in je imela 2000 knjižničnih enot  (knjižnične enote niso samo knjige, temveč vse, kar knjižnica shranjuje; tudi plakat, razglednica, star časopis idr). Leta 2001 je skupno število izposojenih transakcij knjižnice preseglo 1 milijon.

 

 

 

STARA GROFIJA >

na Muzejskem trgu s sedžem Pokrajinskega muzeja Celje. V njej se nahaja razstava Alma Karlin in znameniti celjski strop >.

 

 

 

 

POŠTA, 1989

Ob gradnji so na tem mestu odkrili kompleks antične zgodnjekrščanske bazilike iz 4. ali 5. stoletja.

 

 

 

PLEČNIKOVA LJUDSKA POSOJILNICA >

je bila zgrajena leta 1929 po načrtih Vinka Lenarčiča in Jožeta Plečnika.

 

 

 

PRVA GIMNAZIJA V CELJU

Prva trirazredna glavna šola v Celju je začela delovati že leta 1777. Prva celjska gimnazija je bila ustanovljena leta 1808. Nahajala se je v zgradbi na Slomškovem trgu. Zgradba današnje Prve gimnazije v Celju je bila zgrajena leta 1913. Zemljišče je šolski oblasti poklonil veletrgovec Rakusch pod pogojem, da je učni jezik izključno nemški. Pred gimnazijo stoji spomenik Karlu Destovniku Kajuhu>. Celjani so dolga desetletja gimnazijo poznali kot "Kajuh".

 

GIMNAZIJA CELJE-CENTER

je ena od treh gimnazij oziroma enajstih srednjih šol v Celju (leta 2015). V secesijski vogalni stavbi graškega arhitekta Richarda Klossa iz leta 1912 se je nekoč nahajala Deška ljudska in meščanska šola. Bila je prva zgradba v Celju, zgrajena z železobetonsko konstrukcijo.

 

 

SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE

Zametki celjskega gledališča segajo v leto 1791, ko so v mestu večinoma nastopali amaterji oziroma potujoče igralske skupine. Sredi 19. st. je začela celjska gledališka dejavnost zamirati, in je ponoven vzgon našla ob ustanavljanju čitalnic. Okrogli stolp gledališča je bil zgrajen do leta 1550 kot del mestnega obzidja. Okoli leta 1824 je gledališko društvo za svoje potrebe dobilo stavbo tik ob stolpu in pozneje tudi stolp. Leta 1885 so stavbo prenovili, današnjo podobo mu je leta 1954 dal Franc Korent. Takrat so glavni vhod z Gledališke ulice prestavili na Gledališki trg. >>>

 

 

 

MAKSIMILIJAN, 2006

Stanovanjsko-poslovni kompleks je zasnoval priznani celjski arhitekt Nande Korpnik. Na njegovem mestu je dolgo stala ena prvih celjskih gostiln "Zamorec", kasnejša Ojstrica. Pri zamorcu je dolga desetletja imela svoj sedež narodna čitalnica (1862), na kar opozarja spominska plošča na zgradbi ob Ljubljanski ulici.

 

 

 

CELJSKA KOČA, 2007

Območje Celjske koče s Pečovnikom ima dolgoletno turistično športno tradicijo. Leži 652 m n.m.v. Smučarska tradicija in izletništvo se na Celjski koči razvijata že od leta 1920. Kočo je načrtovala Arhitekture Krušec in je izvedena iz horizontalno položenih macesnovih letev.

 


 
 

^ na vrh...