OSTALA BOJIŠČA 1914 - 1918

NEMŠKE KOLONIJE


Vojna v nemških kolonijah je igrala majhno vlogo v celotnem spopadu, saj so imele nemške kolonije zaradi svoje oddaljenosti od matične domovine zelo malo možnosti za učinkovito obrambo. Vojske v nemških kolonijah niso bile namenjene vojskovanju, ampak le obrambi pred domorodci.
Nemške kolonialne sile je na začetku vojne sestavljalo okoli 15000 vojakov in nekaj oddelkov policije. Z vpoklicem se je število vojakov bistveno povečalo, vendar niso mogli kljubovati dlje časa, ker so bile obkrožene s kolonijami antantnih držav.


TURČIJA


Tako kot Italija, se sprva tudi Turčija ni mogla odločiti, na katero sprto stran naj pristopi. Leta 1914 je pristopila k centralnim silam. Vstop Turčije v vojno je bil izredno pomemben, saj je kontrolirala pomembne komunikacijske poti do Indije, Sueški prekop, Bospor in Dardanele ter Kavkaz.
Turška vojska je bila slabo opremljena in nezanesljiva. Borila se na štirih frontah - na Kavkazu, ob Sueškem prekopu, v Mezopotamiji ter ob Bosporju in Dardanelah.
V boju proti Otomanskemu cesarstvu so pomembno vlogo odigrali Arabci, ki so ob pomoči britanskih sil neprestano izvajali gverilske operacije v turškem zaledju.
Boji na bližnjem vzhodu so se končali 30. oktobra 1918 s turško kapitulacijo.


VOJNA NA MORJU


Po morju so države dobivale vojaško in ostalo pomoč, da so lahko nadaljevale vojno. Nemška in avstrijska mornarica sta bili zaradi neugodnega geografskega položaja zablokirani v Severnem in Jadranskem morju. Britanska vojna mornarica je zablokirala nemška pristanišča, nemške podmornice pa so s potapljanjem poskušale zablokirati dovoz v antantna pristanišča.

Na morju so se vedno bolj uveljavljale podmornice saj so se lahko neopazno izmuznile britanski blokadi in nato v okolici Britanskega otočja prosto napadale britanske trgovske ladje. To pa je Nemčijo pripeljalo v spor z ZDA in drugimi nevtralnimi državami. Še posebej je odmevala potopitev Luzitanije avgusta 1915.

Leta 1917 je nemški cesar okoli britanskega otočja ukazal neomejeno podmorniško vojno. Ta je bila za zahodne zaveznike katastrofa, saj so se njihove izgube trgovskih ladij skokoviti povečale. Sredi leta 1917 je Veliki Britaniji grozila lakota. Ko so za zaščito uvedli konvoje in nove tehnologije (naprave za sledenje podmornicam, globinske bombe, letala, oborožene trgovske ladje, itd), so se izgube trgovskih ladij ponovno zmanjšale. Najbolj učinkovito orožje proti podmornicam so bile ladjedelnice, kjer so izdelali več ladij kot pa so jih lahko podmornice potopile. Do konca vojne so zgradili 343 podmornic izgubili pa so jih 178.

trgovske in civilne konvoje so ščitile mornariške bojne ladje

 


VOJNA V ZRAKU

Sprva so bila letala le draga igrača za bogate in tehnične navdušence. Na začetku vojne so bili mnogi skeptični o vlogi letala in ostalih zračnih ladij v bojevanju. Najprej so jih uporabljali za izvidniške naloge. Ko pa je vojna na tleh postala vedno bolj krvava, je krvavo postajalo tudi nebo. Med nasprotnimi letali je prišlo do prvih spopadov. Sprva so streljali piloti iz osebnega orožja, pozneje pa iz strojnic, ki so jih namestili na zadnji konec letala. Zaradi nenehnega tresenja letala je bilo zelo težko zadeti nasprotnika. Kasneje so strojnice namestili v nos letala, a so izstrelki uničili veliko propelerjev.
Ker so letala brez težav lahko preletela sovražnikov obrambni sistem so v njegovem zaledju opravljala predvsem izvidniške naloge in strateška bombardiranja. Zaradi omejene nosilnosti in dometov letal so naloge velikokrat opravljale zračne ladje - cepelini. Velika Britanija je 19. januarja 1915 doživela prvi bombni napad. Do konca vojne so na Veliko Britanijo odvrgli 5.806 bomb, ki so povzročile 557 smrtnih žrtev in ranile 1.358 ljudi.

Cepelin kroži nad britansko floto pri nemški luki Kiel