BALKANSKO BOJIŠČE 1914 - 1918

 

Balkanska fronta označuje vojaške operacije na Balkanskem polotoku, kjer so se borili Avstro-Ogrska, Nemčija in Bolgarija s Srbijo, Črno goro in zahodnimi zavezniki.


Leta 1914 je bila Avstro-Ogrska v prvih bojnih operacijah proti Srbiji na Ceru in ob Kolubari poražena ter se umaknila na izhodiščne položaje.

kolubara srbski položaji na Kolubari


Leta 1915 je na strani centralnih sil v vojno vstopila Bolgarija. Avstrijci so zasedli Srbijo. Glavnina srbske vojske se je preko Albanije umaknila na jadransko obalo, od koder jih je francoska mornarica prepeljala na otok Krf. V začetku leta 1915 je bila antanta neuspešna tudi v bitki proti Turkom za Galipoli.   
Sredi leta 1916 so v zaledju grškega Soluna (Thesaloniki) vzpostavili solunsko fronto. Ugovore grške vlade zaradi kršenja grške nevtralnosti, niso upoštevali. Reorganizirana srbska vojska je uspešno sodelovala v bojih.
Leta 1917 je na stran antantnih sil prestopila Grčija, ki je bila do tedaj nevtralna.
Leta 1918 so se odnosi med centralnimi silami na Balkanu poslabšali. Spori in katastrofalne razmere v vojski so sčasoma povzročili razkroj fronte. Oktobra 1918 je kapitulirala Bolgarija.

 

galipoli

izkrcanje antantnih sil pri Galipoliju, 1915

 

 

solunska fronta

solunska fronta

BITKA ZA GALIPOLI 1915

je bila neuspel poskus preboja skozi Dardanele (Helespont)

Pomorska in kopenska vojaška operacija antantnih sil ni bila uspešna. Namen operacije je bil prisiliti Turke, da bi izstopili iz vojne in odpreti pomorsko pot do Rusije. Pomorska akcija se je začela 18. marca 1915, sledile pa so vojaške operacije na kopnem. Na obalah polotoka Gallipoli so se izkrcale čete, ki so jih sestavljali večinoma Britanci, Avstralci in Novozelandci. Turška obramba je bila sprva šibka ali je sploh ni bilo, vendar se je kmalu okrepila. Zavezniške sile so se po več neuspelih ofenzivah umaknile in tako je polotok Gallipoli 6. januarja 1916 zapustil zadnji vojak.

 

 

SOLUNSKA FRONTA 1916 - 1918

Fronto so odprli leta 1916. Po začetnih bitkah je fronta obmirovala do vsesplošne ofenziva na bolgarsko-nemške položaje (sept. 1918). Nosilci napada so bili srbski in francoski vojaki. Bolgarija ni zdržala pritiska in je zaprosila za premirje, nemško-avstrijske enote pa so se umikale na sever. Ko je bila solunska fronta prebita, je septembra 1918 vojska v 45 dneh v borbah napredovala 600 km in osvobodila Beograd. Nekaj dni kasneje so se spopadi končali s prodorom srbskih in francoskih enot preko Donave.