ZAHODNO BOJIŠČE 1914 - 1918

 

Na Zahodni fronti so se Nemci spopadali s Francozi in Britanci. Potekala je od Švice do severne Francije ob reki Marni. Nemška armada je imela dober kader poveljnikov, dobro opremo ter dobro železniško omrežje, ki je omogočalo hiter prevoz vojske in materiala. 

Nemci so v začetku vojne skladu s Schlieffnovim načrtom uspešno prodirali preko nevtralne Belgije in se namesto proti Parizu usmerili proti reki Marni, da bi zasedli tudi sever države. Francozi so uspeli zbrati vojsko in so na Marni s pomočjo Britancev zaustavili nemški prodor. Vzdolž zahodne fronte so izkopali na tisoče kilometrov vzporednih strelskih jarkov, ki so jih zavarovali z bodečo žico in minskimi polji. Začelo se je pozicijsko bojevanje. Vrstile so se velike bitke.

Z vstopom ZDA v vojno (1917) se je zgodil preobrat. Zavezniki so se znatno okrepili saj so zdaj za njimi stale ZDA s neomejenimi viri materiala in ljudi. Do konca oktobra 1918 je bila Nemška vojska praktično poražena, zato je ta 11. novembra ob 11.00 sprejela premirje, kar je pomenilo konec prve svetovne vojne.

Verdun

Statistično je v bitki vsakih 23 sekund padel 1 vojak...

bojni plini

Zaplinjevanje sovražnikovih rovov je bilo odvisno od meteoroloških pogojev.

plinske maske

Zaščita pred bojnimi strupi tudi za živali

britanski tank

britanski tank na fronti ob reki Somi

VERDUN

Bitka za Verdun je bila z 1,2 milijona žrtvami ena največjih in najbolj krvavih.

Verdun je bil trdnjava iz časa Ludvika XIV. in je predstavljal glavno utrjeno postojanko na poti v Pariz. Nemci so z napadom na Verdun upali, da si bodo z njegovim zavzetjem odprli pot proti Parizu, ali vsaj nase vezali toliko francoskih enot, da bi lahko prešli v napad kje drugje na zahodni fronti.

Branilci so uspeli preskrbovati frontne čete. Dnevno so poslali v Verdun 6000 tovornjakov, tedensko pa so oskrbeli enote s 50.000 tonami materiala in 90.000 vojaki. Prevoznost ceste je zagotavljalo okoli 20.000 vojakov - v blato, ki je nastalo ob vsakem deževju, so položili 750.000 ton kovinskih palic.

Bitka za Verdun se je končala 15. decembra 1916, ko so Francozi po 11 mesecih znova zasedli svoje položaje.


 

YPRES

Nemške enote so v prvi bitki za Yper, 22. aprila 1915 prvič uporabili bojni strup iperit.

Iperit (po mestu Ypres, imenujejo ga tudi gorčični plin) je bojni plin iz družine mehurjevcev. Je temno rumene barve z vonjem po gorčici ali hrenu. Hitro prodira skozi vrsto različnih materialov - tekstil, lepenka, tanka guma, koža itd. Srednji smrtni odmerek znaša 4,5 mg/kg telesne mase.


 

BITKA NA SOMI

V veliki britanski ofenzivi na reki Somi, v kateri so si kljub hudim žrtvam priborili le malo ozemlja, so prvič uporabili tanke.

Bitka na Somi je ena največjih bitk v I. svetovni vojni in je trajala od julija do novembra 1916. Cilj antante je bil preboj skozi 19 km dolgo frontno linijo, ki je tekla od Some na severu Francije proti jugu države. Bitka se je začela s 7 dnevnim topovskim obstreljevanjem nemških položajev, pri čemer so izstrelili 1,7 milijona granat. Po tem so Britanci napadli zdesetkano nemško vojsko. Britanci so zmotno mislili, da so jih večino že uničili.
A nemški vojaki so se umaknili v bunkerje 20 metrov pod zemljo. Največja moč Nemcev so bile njihove strojnice. Večina od britanskih 13 divizij, ki so jih uporabili, je bila uničenih že na nikogaršnji zemlji (ozemlje med strelskimi jarki ene in druge sovražne strani). Nekaj dni pozneje so Britanci uporabili novost prve svetovne vojne, tanke.
Na koncu so Britanci zavzeli nemške položaje, a temu ne moremo reči zmaga - 1,1 milijona je bilo mrtvih, pogrešanih ali ranjenih. Uničenih je bilo 100 tankov ter 782 vojnih letal. Zaključek bitke ni pomenil zmage za antanto, je pa odločilno pripomogel h končni zmagi nad centralnimi silami.

 

Poišči prizorišča največjih bitk na karti Evrope!

Na svetovnem spletu poišči tehnične podatke o sodobnih tankih (oborožitev, hitrost, oprema...)!