ZEMLJEVID

Izpolni praznine z določenimi pojmi ali izračunanimi vrednostmi. Namig pri vsaki praznini ti pomaga pri reševanju. Pritisni "Preveri" za pregled pravilnih odgovorov, ki se izpišejo v besedilu poudarjeno. Rešeno nalogo lahko natisneš.
Z risanjem zemljevidov se ukvarja strokovnjak .
Največji problem pri risanju zemljevidov je, kako ukrivljeno Zemljino površje s čim manj popačenja prenesti na ploskev. Zato uporabljajo različne kartografske : valjne, stožčne in azimutne.
Vsak zemljevid je opremljen z naslovom, merilom in .
zemljevida nam pove, kolikokrat je prikazano površje na karti pomanjšano. Poznamo številčno, opisno in grafično merilo. Če imamo npr. karto v merilu 1:50000, je razdalja 2,8 cm na karti v resnici dolga metrov; na karti v merilu 1:500 pa je 32 mm dolga razdalja v resnici (v naravi) dolga metrov. Poleg tega karta v meriu 1:500 prikazuje površino kot karta 1:50000, a prikazuje več podrobnosti.
Relief na zemljevidu prikazujemo z barvami, senčenjem in z višinskimi črtami ali .
Zemljevide delimo na splošne in tematske (posebne). Na primer karta plazov na Kozjanskem ali karta julijskih temperatur sta karti.