REČNI REŽIM

 
 

 

rečni režimi Save, Mure, Rižane in Kolpe


 


Rečni režim je kolebanje vodnega stanja v rečni strugi preko leta. Na visok in nizek vodostaj najbolj vpliva podnebje (deževja, kopnenje snega, taljenje ledu ipd. - dežni, snežni, ledeniški rečni režimi).


Reke s snežnim režimom imajo največji pretok v času topljenja snega in ledu. Tak režim imata predvsem Drava in Mura, ki izvirata v Alpah, kjer se poleti talijo snežišča in ledeniki. Zato imata največ vode maja in junija, najmanj pa pozimi (ugodnost za hidroenergetsko izrabo).

Reke z dežnim režimom imajo največ pretoka v času deževja. Takšne so predvsem naše primorske reke.

Večina slovenskih rek pa ima kombinirane rečne režime, saj nanje vplivajo tako jesenska deževja, kakor taljenje snega. Rečni režimi se spreminjajo tudi po rečnem toku. Sava npr. ima pri Radovljici snežno-dežni režim, v Krškem pa preide že v dežno-snežnega; to pomeni, da v spodnjem toku Save v Sloveniji na rečni režim bolj vpliva jesensko deževje, kot spomladansko taljenje snega.