ONESNAŽEVANJE VODA

 
 

 

 

 

uhajanje nafte pri vrtini v Mehiškem zalivu

škropiva v kmetijstvu

smetišče na obali potoka na Kitajskem


 


Na našem planetu je sladke vode le nekaj odstotkov, dostopne pa še precej manj. V zadnjih 100 letih se je poraba (pitne ali sladke) vode povečala za šestkrat. Neprecenljivega pomena pa so tudi morja... 


Tekoče vode

Čistost tekočih voda je določena s posebno  zakonodajo. Pri ocenjevanju stopnje onesnaženosti rek razlikujemo štiri kakovostne stopnje. V 1. stopnjo sodijo neoporečne vode, ki jih označujem kot čista pitna voda, v 2. stopnjo tiste, ki so uporabne s kloriranjem, to je delno onesnažena voda. V 3. stopnjo sodijo za pitje neuporabne vode, to so tehnološke vode, ki so uporabne v industriji in sodijo pod onesnaženo vodo. V 4. stopnjo sodijo popolnoma  onesnažene vode ali mrtve reke.


Podtalnica

Največji onesnaževalec podzemnih voda je kmetijstvo. Problem je tudi količina razpoložljive vode. Zmanjšuje se zaradi pretiranega namakanja, regulacije (površinska voda hitreje odteka) in podnebnih sprememb (sušna obdobja).


Morje

Morje onesnažujejo v glavnem: pomorski promet, komunalne odplake, industrijske in rudniške odplake, spiranje s kmetijskih površin, vnos tujerodnih vrst, izlivi nafte in olj, nekontroliran ribolov, turizem.


Jezera

Jezero ima omejeno samočistilno sposobnost, zato je največji onesnaževalec vedno človek. Posledica onesnaževanja je največkrat množično razmnoževanje alg ali cvetenje jezera zaradi gnojenja. Če je v jezerskivodi preveč žveplovih spojin, postane voda težka in se ne meša s površinsko, kar zaustavi letno kroženje vode.

problematika Bleda

problematika Aralskega jezera

problematika zajezitve na reki Jangcekiang