IZVIRI

 
 

 

 

 

vrelec

studenec

gejzir

ujeta (arteška) voda

slap Boka

 

 


 


Podzemna voda v naravi pride na dan v izvirih ob geoloških prelomih, ob vznožju pobočja ali na ravninah.

Poznamo več vrst in oblik izvirov - termalni izviri (vrelci, katerih temperatura ni nižja od 20 stopinj Celzija, npr. vrelci v Čatežu dosežejo 62 stopinj Celjzija), mineralni vrelci (vsebujejo najmanj 1000 mg raztopljene trdne snovi v litru vode ali 250 mg naravno raztopljenega CO2 v litru vode - slatine, npr. Donat, Tempel in Stiria v Rogaški Slatini, vrelci v Radencih ipd.), gejziri (izbruhi vodne pare, ki se v globini segrejejo do vrelišča in jih povečan pritisk izvrže na površje), kraški izviri (slap Savica - izvir Save Bohinjke, slap Boka - kraški bruhalnik, z največjo izdatnostjo tudi 100 m3 vode/s), vokliški izviri (voda iz velikih globin pod pritiskom po strmih kanalih priteka na površje - Divje jezero pri Idriji), vrulje (z morjem zaliti kraški izviri, npr. Brela pri Makarski), arteški izviri (voda ujeta med dve neprepustni plasti), talni izviri (Zelenci - izvir Save Dolinke) idr...


 

izviri in vrelci na Slovenskem

 

izviri v Sloveniji

Divje jezero pri Idriji je tip vokliškega izvira

Zelenci - tip talnega izvira na ledeniških morenah