| VIRI | <<<< |
 

 


VETER je premikanje zraka. Zrak se premika zaradi razlike v zračnih pritiskih, od višjega k nižjemu. Smer vetra določimo po smeri, iz katere piha. Hitrost vetra izražamo opisno s pomočjo Beaufortove lestvice (ima 12 stopenj - od brezvetrja do orkana, ponekod so za opisovanje orkanov dodali še stopnje 13-17). Modernejša dejanska merjenja izražajo v m/s, km/h, nM/h (navtičnih ali morskih milj/h), vozlih itd.


 

VRSTE VETROV

Lokalni (krajevni) vetrovi nastajajo na manjših območjih (obalni veter, fen, burja, jugo, maestral, tramontana idr). Nastanejo zaradi različnega segrevanja kopnega in morja ali bližine vremenskih front. Pihajo v določenih delih dneva ali leta, na določenih območjih. Več >

 

Cikloni in anticikloni so počasni zračni vrtinci s premerom do nekaj tisoč kilometrov. V njih nastajajo stiki različno toplih zračnih mas, ki se med seboj ne mešajo, ampak se stikajo v nagnjenih površinah - frontah (tople in hladne fronte). Več >

 

Tropski cikloni (tajfuni, hurikani, orkani) so manjša območja stnjenega nizkega zračnega tlaka, v katerih se pojavljajo vetrovi z ogromno hitrostjo. Zaradi posebnih pogojev so omejeni na tropska območja in jih ne smemo zamenjevati z "izventropskimi" cikloni. Njihova posebnost je brezvetrno območje, ki nastane v središču siklona in mu pravimo "oko ciklona". Več >

 

Monsuni so ponavljajoči stalni vetrovi, ki pihajo zaradi različnega segrevanja oceana in celine poleti z morja na kopno in pozimi v obratni smeri. Zimski monsun je suh, poletni prinaša monsunsko deževje. Najbolj izraziti so v J in JV Aziji, ki jo zato imenujemo Monsunska Azija. Več >

 

Pasati so del planetarnega kroženja zraka, ki je najobsežnejše premikanje zračnih mas, ki zaradi posebnih pogojev na Zemlji zajema cel planet. Na Zemlji so stalna območja visokega in nizkega zračnega pritiska, ki so posledica različnega segrevanja oceanov in kontinentov na svetu. Več >

 

viharnik - na udaru vetrov prevladujočih smeri rastlina prilagodi rast; veter pri 7. stopnji Beaufortove lestvice maje večja drevesa, pri 8. stopnji lomi veje, pri 10. podira drevesa in dviga strehe (do 28,4 m/s... 1m/s=3,6 km/h... 1 vozel = 0,51 m/s)

vodna tromba (pijavica) na Jadranu - "tornado" nad vodno površino 

Tornado je močan nevihtni veter, za katerega je značilen vrtinčast oblak v obliki lijaka. Pojavi se lahko ob nevihtah po celem svetu, čeprav so najpogostejši na ameriškem Srednjem Zahodu in jugu med Apalači in Skalnim gorovjem, kjer zabeležijo tudi 800 tornadov letno (povprečno 3,25 milijarde USD škode letno).

Tornadi nastanejo v nestabilnem ozračju - stik hladnega in toplega zraka (npr. če je zaradi sončnega sevanja zrak lokalno pregret in toplejši od okolice). Hladnejši zrak (težji) začne izpodrivati toplejšega (lažji). Pri tem pride do vzgona, ki sili toplejši zrak navzgor, ker je njegova gostota manjša kot pa v hladnejšem. Večja kot je temperaturna razlika med okolico in dvigajočim zrakom, intenzivnejše in hitrejše je dvigovanje zraka (kot balon na vroč zrak, ki se dviguje). Ob dvigovanju se zrak razpenja in opravlja delo. Zato se dvigajoči zrak ohlaja. Z ohlajanjem se vodna para v oblaku kondenzira. To lahko vidimo kot nastanek oblakov. Dokler je temperatura dvigajočega se zraka višja od okoliškega, se bo dvigovanje nadaljevalo.


tornado (YouTube)