| VIRI | <<<< |
 

 


UČINEK TOPLE GREDE

Sončno sevanje je elektromagnetno valovanje in opravi dolgo pot od Sonca do naše atmosfere in ne pride v celoti do Zemljinega površja. Del sevanja atmosfera odbije nazaj v vesolje (odboj ali refleksija), del sevanja ozračje vpije (absorbira). Ostalo sevanje ogreje zemljino površje.

Plini in vlaga v ozračju pa del toplotnega sevanja, ki ga seva ogreto zemljino površje, posrkajo in ga "vrnejo" nazaj proti površju. Plini delujejo kot nekakšen izolator zraka v notranjosti. Tako je temperatura višja, kot bi bila, če bi se zemljino površje ogrevalo samo s sončnim sevanjem. Če ne bi bilo učinka tople grede, se bi Zemlja prehitro ohladila.

Problem nastane, ko je učinek tople grede preveč okrepljen. Zemlja se pregreva in posledice so številni negativni učinki. K segrevanju ozračja pripomore tudi človek s sežiganjem fosilnih goriv, predelavo svinca, pridobivanjem cementa, krčenjem tropskih gozdov itn.


Nikoli ni živelo na Zemlji toliko ljudi kot danes in posledično naraščajo potrebe po surovinah in energiji. Katastrofalne posledice globalnega segrevanja občutimo že v roku ene generacije. Temperature se bodo do konca stoletja na svetu zvišale za 2-4 stopinje, morska gladina pa za 26-82 cm, odvisno od tega, kako bo človeštvo ukrepalo. Več bo skrajnih vremenskih razmer (suša, viharji, poplave), prizadeto bo kmetijstvo, primanjkovalo bo pitne vode.


Oglej si sličico na desni in razmisli, kako lahko omejimo učinek tople grede v svetu. Naštej najmanj pet konkretnih ukrepov, s katerimi lahko vsak posameznik pripomore k manjšim izpustom toplogrednih plinov!


 

 

topla greda - učinek pretvarjanja kratkovalovnega sončnega sevanja v dolgovalovno sevanje površja izrabljajo vrtnarji v toplih gredah. Steklo v rastlinjakih prepušča sončno sevanje v prostor, istočasno pa preprečuje izmenjavo zraka in deluje torej v zaprtem prostoru. Notranjost rastlinjaka je tako občutno toplejša kot zrak v okolici.

Skoraj polovico toplogrednih plinov predstavlja ogljikov dioksid, dobro tretjino pa metan. Skoraj polovico toplogrednih plinov prispeva kmetijstvo, četrtino pridobivanje energije, petino pa promet.