| VIRI | <<<< |
 

 


1. TEMPERATURE - DEJAVNIKI

Temperatura na Zemljinem površju je odvisna od sončnega sevanja (radiacije). Čeprav prihaja sončno sevanje do zemeljskega površja skozi ozračje, se zrak pri tem skoraj nič ne segreva. Šele segreto površje nato seva v atmosfero in segreje zrak. Na osončenost posredno vplivajo

  • oddaljenost od ekvatorja (geografska širina),
  • dolžina sončnega dneva,
  • bližina morja in
  • relief (nadmorska višina in lega proti soncu).

V tropskem pasu padajo sončevi žarki najbolj navpično na površje in ga najintenzivneje ogrevajo. Onkraj polarnega kroga v času polarnih noči sonce sploh ne vzide. Poleti je dan daljši kot pozimi in zato je tudi ogrevanje površja tal daljše. Na temperature pa vpliva tudi nadmorska višina, saj se z višino znižuje temperatura zraka.

 


2. MERJENJE TEMPERATUR

Pri podatkih o temperaturah so aktualni naslednji podatki:

  • srednja dnevna, mesečna in letna temperatura
  • razporeditev temperatur (dan-noč, poletje-zima)
  • temperaturni obrat

Temperature zraka po vsem svetu merijo v senci, v vremenskih hišicah, od 1,2 do 2 m nad tlemi, večkrat dnevno. Iz vrednosti izračunajo povpreček in dobijo srednjo dnevno temperaturo. V meteorologiji se pogostokrat uporablja tudi srednja mesečna in srednja letna temperatura (srednja letna temperatura v Celju znaša okoli 10°C).

vremenska hišica

Temperature v višjih plasteh ozračja pa merijo z meteorološkim balonom. Po vsem svetu ga istočasno, dvakrat dnevno, naponjenega s helijem, spustijo v ozračje. Na višini več kilometrov se razpoči, v tem času pa majhna radijska sonda, privezana na vrvici pod balonom, pošilja meteorološke podatke na Zemljo.

meteorološki balon

 


 

 

 

 


3. TEMPERATURA ZRAKA SE Z VIŠINO ZNIŽUJE

Temperatura zraka se z višino praviloma znižuje v povprečju za 0,6°C na 100 m. Del zraka, ki se dviga skozi ozračje, prihaja v območje nižjega zračnega pritiska in se zato razširi. Pri tem opravlja delo, a istočasno ne pridobiva toplote iz okolja. Zato se mu temperatura zmanjšuje. Zrak se z dvigovanjem torej ohlaja. Pri spuščanju zraka se dogaja obratno.

 


4. TEMPERATURNI OBRAT ali INVERZIJA

Velikokrat (predvsem v zimski polovici leta) se težji hladen zrak usede na dna zaprtih kotlin in dolin. Na pobočjih in vrhovih nad dolinami je v tem primeru topleje kot v dolini. Pojavi se temperaturni obrat (inverzija).

 

V brezvetrnih zaprtih kotlinah se temperaturna inverzija odraža tudi v povečanem onesnaževanju. Več trdih delcev v ozračju predstavlja več kondenzacijskih jeder - ohlajenih delcev v toplejšem okoliškem zraku, okoli katerih se kondenzira vlaga. Nastane "onesnažena megla" - smog (angl. smoke - dim in fog - megla).

temperaturna inverzija v Seattlu

smog v Pekingu nastane zaradi temperaturnega obrata, industrije, gostega prometa in več milijonov individualnih kurišč