| <<<< |
 

Klimatske pregrade

Gorovja so svojevrstne klimatske pregrade in preprečujejo širjenje vpliva morja v notranjost. Himalaja npr. je s svojo neprehodnostjo klimatska pregrada med suho osrednjo Azijo in vlažno monsunsko Indijo. Klimatske gorske pregrade so tudi južnoameriške Kordiljere, severnoameriško Skalno gorovje, pa tudi Trnovski gozd nad Vipavsko dolino in Visoki kraški rob, Kaninsko pogorje itd.

gorovja so klimatske pregrade

 


Lega proti soncu

je pomemben dejavnik. Pri nas so južna pobočja obrnjena k soncu (prisoje) in so toplejša od severnih senčnih (osoje) strani. Na prisojah se nahaja največ njiv, vinogradov in naselij. Osojna (senčna) severna pobočja hribovitega sveta so največkrat porasla z gozdom.

vpliv lege proti soncu na višinske rastlinske pasove in poselitev

 

prisoje so sončne, osoje senčne

 


 

 

Padec temperature z višino

Z večanjem nadmorske višine se zrak ohlaja. Na vsakih 100 m višine se temperatura zniža za 0,6°C.

zrak se z višino ohlaja in obratno - Pri prehodu sončne toplote skozi zrak na zemeljsko površino se zrak segreva šele potem, ko prične zemeljska površina dobljeno toploto izžarevati. Najprej se segreje sloj zraka tik nad zemljo. Ko se prvi sloj zraka, ki je zelo slab prevodnik toplote, nad zemljo segreje, postane lažji in se dvigne kvišku. Na njegovo mesto priteče z višin hladnejši zrak, ki se zopet segreje. Na ta način nastale struje prenašajo toploto z zemeljskega površja v višje sloje zraka. Del zraka, ki se dviga skozi ozračje, prihaja v območje nižjega zračnega pritiska in se zato razširi. Pri tem opravlja delo in se zato ohlaja.


Temperaturni obrat (inverzija)

V zimski polovici leta se ob brezvetrju v reliefnih depresijah pojavlja temperaturni obrat ali inverzija. Hladen zrak je težji in se "usede" na dno kotanj. Na dnu vrtače je hladneje kot na vrhu.

temperaturni obrat (inverzija) - v hladnem zraku je vlaga kondenzirala v meglico