naravne nesreče - poplave, suše, zemeljski plazovi in požari

 
| VIRI | <<<< |

 

 

 

 


SUŠE

Suša je izredno stanje v naravi, ko v daljšem obdobju primanjkuje vode (padavin, podtalnice, vlage v prsti, pitne vode). Ločimo meteorološke suše (vremenske - če daljše obdobje ne dežuje), kmetijske suše (če v določenem času pade premalo dežja za potrebe rastlin ali živali) in hidrološke suše (ko se rezerva vode v podtalnicah, jezerih in ledenikih zelo zmanjša). Zaradi suš se zmanjšuje kakovost ali količina pridelka, uničene so letine, poškodovani trajni nasadi, gozdovi in uničena tla.

Pred sušo se zaščitimo tako, da uporabljamo takšne vrste kmetijskih kultur, ki ne potrebujejo veliko vode in dobro prenašajo vročino, gradimo namakalne sisteme, ustrezno obdelujemo kmetijska tla in varčujemo z vodo (uporaba pitne vode za namakanje ali potrebe industrije, zalivanje vrtov, pranje avtomobilov ipd).


 

ZEMELJSKI PLAZOVI

Zemeljski plazovi so lokalni dogodki in se pojavijo nepričakovano. Nastanejo ob močnem ali dolgotrajnem deževju ali ob hitrem taljenju snega. Tla so v različnih globinah različno prepojena z vlago - različne plasti tal postanejo nestabilne.

 

 

 


 

 

POPLAVE

Poplave so v obdobju 1998-2002 pomenile 43% vseh naravnih nesreč. V tem obdobju je bilo v Evropi okoli 100 večjih poplav, v katerih je umrlo skoraj 700 ljudi. Največ poplav nastane zaradi obilnega deževja, namočenih tal in včasih zamašenih ponorov (na krasu). Človek s krčenjem gozdov, obdelavo tal, izgradnjo naselij in prometnic ter neustrezno regulacijo rečnih korit močno spreminja vodne razmere. Pred poplavami se varujemo z gradnjo nasipov, zadrževalnikov, zagotavljanjem razlivnih območij, pametnimi regulacijami, pogozditvami ipd. Ukrepi morajo biti smotrno načrtovani, v celoti izvedeni in izpeljni na vsem območju vodotoka.

Poplave na kraških poljih nimajo značilnosti navadnih rečnih poplav. Poleti se gladina kraške vode zniža pod raven polja. Takrat so polja suha. V deževni dobi se gladina talne vode zviša nad dno polja. Kraška polja se ojezerijo (Cerkniško - za pol leta, Planinsko polje - okrog tri mesece na leto). Poplave so naravni pojav, ki ga ne moremo preprečiti, lahko pa omilimo njegove posledice, kar moramo upoštevati pri načrtovanju rabe prostora. Naselja so že naši dedje gradili na višjih legah, zemljiško izrabo so prilagodili poplavnim območjem.

 


GOZDNI POŽARI

Obsežni in uničujoči požari nastanejo ob neurjih zaradi udara strele, najpogostejši pa so v času sušnih obdobij, ko je pokrajina suha in se povečuje vnetljivost in gorljivost materiala. V sušnem letu 1998 smo v Sloveniji evidentirali 2466 požarov. Desetina požarov v Sloveniji je naravnega izvora (samovžig, strela) , 4/10 ne morejo določiti vzroka, polovico pa jih povzroči človekova malomarnost.