| VIRI |
 

 

PADAVINE

Padavine so vse oblike trdne ali tekoče vode, ki nastane iz oblakov ali iz vlage v zraku. Najbolj pogosti padavini sta dež in sneg, poznamo pa tudi sodro, točo, roso, ivje, žled idr.

 

 

DEŽ

Vlaga z izhlapevanjem iz vodnih površin preide v plinasto agregatno stanje. V ozračju se ob ohlajevanju zraka pod rosišče začne vodna para na kondenzacijskih jedrih kondenzirati v kapljice. Vodne kapljice ali ledeni kristali se toliko povečajo, da ne lebdijo več v zraku, ampak zaradi teže padejo na tla.

 

 
  1. dež: zmrznjene padavine se stopijo v toplem zraku in dosežejo tla kot dež
  2. žled, poledica, slana : zmrznjene padavine se stopijo v toplem zraku. Podhlajene kapljice na hladni površini zmrznejo.
  3. sodra: zmrznjene padavine se stopijo v toplem zraku. Potem ponovno zmrznejo v sodro, preden dosežejo tla.
  4. sneg: zmrznjene padavine padajo skozi ohlajen zrak in dosežejo površje.

 

 

 

SODRA

Sodra (babje pšeno so neprosojne) so prosojne ledene padavine s premerom od 1 do 5 mm.

 

 

ROSA, SLANA IN LED

Ko Sonce zaide, se začnejo tla ohlajati. Zrak se ohlaja počasneje, zato se tla ohladijo bolj kot zrak nad njimi. V jasnih in nevetrovnih nočeh vodna para iz zraka kondenzira na ohlajenih površinah v kapljice rose. Temperaturo, pri katerio začne nastajati rosa, imenujemo rosišče. Če se temperatura zraka spusti pod ledišče, se vodna para spremeni v ledene kristale in hladne površine prekrije slana. Včasih mrzla tla prekrije tanka plast prozornega ledu - poledica, ki nastane z zmrzovanjem podhlajenih dežnih kapelj na mrzli podlagi.

rosa

slana

žled

žled naredi veliko škode

Zaradi lege Slovenije (vpliv celine in Sredozemlja) je žled pogost pojav. Nastane takrat, ko je ozračje v spodnji plasti še preplavljeno s hladnim celinskim zrakom, v višinah pa k nam iznad Sredozemlja priteka toplejši zrak. Snežne padavine, ki nastajajo visoko v ozračju (2 do 6 km visoko), pri padanju zaidejo v plast zraka z višjo temperaturo (1 do 2 km visoko), se tam stalijo. Med padanjem proti tlom zaidejo v hladnejši zrak, se ohladijo ali celo zmrznejo v leden dež. Ko podhlajena dežna kaplja naleti na hladno oviro (različni predmeti, veje, žice idr), v hipu primrzne in postopoma se ledena obloga na predmetih debeli. Žled je v Sloveniji najbolj pogost na prehodu med Notranjsko in Primorsko, pojavi pa se lahko tudi drugod. 

poledica

 

 

 

SNEG

Niti dve snežinki nista povsem enaki. Vsaka je skupek sprijetih kristalov, ki nastanejo iz zamrznjene vodne pare. Lahko imajo obliko iglic, ploščic, prizm, stebrov itd. Njihova oblika je odvisna od temperature, višine in vsebnosti vode v oblaku. Sneg je lahko "moker" (velike snežinke) ali "suh" (nastane pri zelo nizkih temperaturah, precej pod lediščem).

sneg - zimske razmere na cesti

 

 

 

 
   
   

 

TOČA

Zrna toče nastanejo v oblakih kumulonimbusih, ki se razvijejo okoli 10 km v višino. Močni vzgonski zračni tokovi v oblaku dvignejo vodne kapljice v zgornji del oblaka; tam zmrznejo, nato pa se spustijo proti dnu oblaka. Ko jih zopet dvigne proti vrhu oblaka, se nabere okoli njih nova plast ledu. Da bi zrna toče postala debela vsaj kot zrno graha, se morajo v oblakih premikati s hitrostjo vsaj 30 m/s. Med kroženjem po oblaku zrna pogosto trčijo med seboj in tako ustvarjajo električno polje - bliskanje. Tako zrno toče raste v plasteh, dokler nazadnje ne pade na tla.

nastanek toče - debelenje zrn v oblakih

posledice toče