| VIRI | <<<< |
 

 

Padavine so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavijo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju. Lahko so v trdnem ali tekočem stanju.


1. VLAGA V ZRAKU, OBLAKI in NASTANEK PADAVIN

Vlaga z izhlapevanjem preide iz tekočega v plinasto agregatno stanje. V zraku je vedno nekaj vodnih hlapov. Zgornja meja vodne pare, ki jo zrak še lahko sprejme, je odvisna od temperature. Ko zrak ne more sprejeti več vodne pare, je nasičen. Če se zrak še ohlaja, se začnejo vodni hlapi izločati - kondenzirati v drobne kapljice. Oblikujejo se megla in oblaki... Več >

Na kapljicah (ali ledenih kristalčkih) se dodatno izloča okoliška vlaga. Ko kapljice dovolj "zrastejo" nastanejo padavine.


2. OBLIKA in VRSTE PADAVIN

Za nastanek padavin je pomembna kondenzacija, ki nastaja na stiku toplih in hladnih zračnih mas. Najbolj pogosti padavini sta dež in sneg, poznamo pa tudi sodro, točo, roso, ivje, žled idr. Več >

Največ padavin pade v tropskem pasu (sončni žarki padajo bolj navpično in se tla močno grejejo), ob gorskih pregradah (v gorah je hladneje in je kondenzacija intenzivnejša) in ob obalah oceanov (prestrežejo vlažne morske vetrove). Po nastanku ločimo več vrst padavin... Več >


3. MNOŽINA in RAZPOREDITEV PADAVIN

Količino padavin merimo z dežemerom, ombrometrom oz. pluviografom (zbirajo in beležijo trenutno stanje padavin), snegomerom idr. Množina padavin na Zemlji je različna. V nekaterih puščavah po več let ne pade niti kaplja dežja. ponekod na jugu Himalaje pa se letno izcedi več kot 10000 mm padavin. Poleg količine padavin je pomembna tudi razporeditev in oblika padavin (letni čas, deževna in sušna doba, nalivi, rosenje, monsunsko deževje, zenitalne padavine ipd).

Podatke o množini in razporeditvi padavin prikazujemo s klimogrami (skupaj s temperaturami), prostorsko pa na kartah z izohietami (črte, ki povezujejo kraje z enako množino padavin).

 


 

Čim toplejši je zrak, več vlage lahko sprejme in obratno.

megla nad ohlajenim dnom vrtače; megla je "oblak na tleh"

kondenzirana vlaga - "dežne" kapljice v visokih oblakih zmrznejo; na svoji poti do tal lahko potujejo skozi hladen ali topel zrak in tako ostanejo zmrznjene (sneg, toča) ali se stopijo (dež)