| VIRI |
 

 


Letni časi so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena. Nastanejo zato ker je Zemljina os vrtenja nagnjena glede na ravnino, po kateri kroži okoli Sonca. Tako ob različnih letnih časih sončni žarki padajo pod različnimi koti. Večji del leta severna in južna polobla nista enako osvetljeni in ogreti. V tropskem in polarnem pasu klimatskih letnih časov praktično ni. Temperaturne značilnosti so celo leto zelo podobne.


    Zemlja kroži okoli Sonca. Za en obhod potrebuje 365 dni 5,5 ur.

    Zemljina os je nagnjena za 23,5° kotnih stopinj. Zato se spreminja vpadni kot sončnih žarkov. Zaradi različnega vpadnega kota sončnih žarkov je planet različno ogret. Poletje je takrat, ko sončni žarki padajo bolj navpično in je zato ta del zemlje bolj ogret. V zimski polovici leta padajo sončni žarki bolj poševno in je zato hladneje.

    Zaradi kroženja Zemlje okoli Sonca in nagnjenosti Zemljine osi se spreminja tudi dolžina dneva in noči. Ob enakonočju (ekvinokciju) je ves planet simetrično osvetljen. Povsod na Zemlji je dan enako dolg kot noč. V višjih geografskih širinah pa se v ostalih mesecih dolžina dneva in noči spreminja. V severni polarni krog sončni žarki decembra sploh ne sežejo. Kraji v polarnem krogu (od 66,5°S do severnega tečaja - 90°S) imajo polarno noč. Isti kraji imajo junija polarni dan. Takrat sonce sploh ne zaide in je 24 ur nad obzorjem.

     

 

Marca se na severni polobli začne pomlad, junija poletje, septembra jesen in decembra zima. Na južni polobli je obratno. Julija in avgusta je bolj ogreta severna, decembra in januarja pa južna polobla. Astronomski letni časi niso enako dolgi zaradi neenakomernega gibanja Zemlje. Standardni začetki se zgodijo na 21. marec, 21. junij, 23. september in 21. december, ti datumi pa se lahko menjajo.