RAZVOJ MEST

 

Veliko mest je nastalo na antični in srednjeveški osnovi (Ptuj, Celje, Ljubljana, Piran, Škofja Loka, Novo mesto, Maribor ipd.), ki je lepo vidna v starih mestnih jedrih.

Ob koncu 20. stoletja in po II. svetovni vojni se kmetje, iz političnih in gospodarskih vzrokov, s kmetijstvom niso mogli več preživeti. Začela se je intenzivna industrializacija (rast in razvoj industrije) države. Število kmečkega prebivalstva je začelo upadati. Ljudje so zapuščali kmečko zemljo in opuščali kmetijsko dejavnost (deagrarizacija) ter se odseljevali v večja nekmetijska središča, kjer so se zaposlovali v nekmetijskih dejavnostih. Depopulacija (upadanje števila prebivalcev, "izpraznjevanje") je zajela hribovska in odročnejša območja: Kozjansko, Goričko, Tolminsko, Kočevsko.

V mestnih središčih se je skokovito krepila in širila urbanizacija (rast števila urbanega prebivalstva in širjenje mestnega načina življenja). V zadnjih nekaj letih pa sledimo obratnemu pojavu, ko se ljudje (predvsem zaradi prometne dostopnosti - dnevne migracije - in bolj zdravega in manj stresnega bivalnega okolja) zopet izseljujejo in urbanih središč v predmestja in obmestja, kjer nastajajo nova manjša "središča" (Škofja vas, Blagovna, Ljubečna) in "spalna naselja" mestnega značaja (Ostrožno, Lokrovec, Medlog, Lopata, Zagrad, Košnica).

 

Urbanizacija - širjenje in razvoj mest


| nazaj < |