Ruda je naravna zmes mineralnih ali energetskih surovin v takšnih količinah, da se jih splača gospodarsko izkoriščati. Izraz ruda izhaja iz staroslovanskega izraza za rdečo barvo. Rudnik je objekt za pridobivanje materialov na območju rudnih nahajališč in se nahajajo na zemeljskem površju (dnevni kopi) ali pod njim. Veda o rudah in rudarstvu je rudarstvo ali montanistika (mons - lat. gora). Geologija se ukvarja z iskanjem, rudarstvo z izkopavanjem, metalurgija pa s predelavo rude. >>>

 

Boksit

 

 


Aluminij

je najbolj razširjena barvna kovina. Pridobivamo ga iz boksita - aluminijeve rude, ki vsebuje do 55% Al. Večino ga porabimo za proizvodnjo glinice (aluminijev oksid), ki je glavna surovina za proizvodnjo Al.
Uporaba: avtomobilska in letalska industrija, embalaža, gospodinsjki in športni pripomočki.

 

Baker

 

Baker

pridobivajo večinoma v obliki bakrovega sulfata v površinskih kopih. Največje svetovne proizvajalke so  Čile, ZDA, Indonezija.
Uporaba: elektronska in elektroindustrija, nakit.

 

Sfalerit

 

Cink

Je četrta najbolj uporabljana kovina na svetu. Najpomembnejša cinkova ruda je sfalerit.  
Uporaba: pri galvanizaciji železa (preprečevanje korozije), za izdelavo baterij, medenine (zlitina bakra in cinka, ki jo uporabljamo že od 10. st.), v proizvodnji prehranskih dodatkov in deodorantov.

 

Galenit

 

Svinec

najpomembnješa svinčena ruda je galenit, največkrat pa se nahaja v kombinaciji z bakrenimi, svinčevimi in srebrovimi rudami. Je mehka, težka, strupena in lahko kovna kovina. Vsak Zemljan uporablja 8 kg svinca.
Uporaba: za uteži, za nekatere vrste akumulatorjev in baterij, v orožarski industriji, kot zaščito pred radioaktivnim sevanjem ter v zlitinah za kositrne posode in vitraže. V svetu se proizvodnja svinca povečuje, več kot polovico pa ga pridobijo z recikliranjem.

 

Pirit

 

Železo

Njegova uporabnost je najbolj razširjena. Vsak Zemljan je leta 2014 "uporabljal" 2200 kg uporabljenega železa. so najpogostejše industrijske kovine. Kovinsko ali samorodno železo je na Zemlji redko, ker hitro oksidira ("zarjavi"). Največ železa je v njegovih mineralih hematit, magnetit, pri nas pa smo izkoriščali v glavnem limonit, siderit in pirit (železov kršec).  
Surovo železo je krhko, z dodajanjem različnih elementov pa mu povečamo uporabne lastnosti. Tako dobimo različna jekla: ogljikova jekla - železova zlitina z ogljikom ali drugimi elementi. Legirana jekla - z dodajanjem niklja in mangana se poveča elastičnost - natezna trdnost, z dodajanjem kroma so jekla nerjavna, z dodajanjem kroma in vanadija povečamo trdoto.

 

Samorodno živo srebro

 

Živo srebro

je edina kovina v tekočem agregatnem stanju. V rudah se večinoma pojavlja kot strupen cinabarit.
Uporaba: proizvodnja industrijskih kemikalij, v elektronskih napravah, v teleskopih, pa tudi v varčnih sijalkah. Je dober prevodnih električnega toka. Raztaplja zlato, cink, aluminij idr. ter tvori amalgame (lat. - zlitine z živim srebrom). Že majhne količine Hg korodirajo aluminij; zato Hg praviloma ne prevažamo z letali. Amalgamov pa ne tvori z železom, platino idr.; zato so živo srebro polnili in prevažali v železnih "steklenicah". Živo srebro in večina njegovih spojin je izredno strupena, zato se uporaba v svetu omejuje in zmanjšuje.

 

 

 

 

 

 

 

Rudarstvo v Sloveniji >

Muzej premogovništva Slovenije >

Prva stran <