Osnovni pripomočki za spoznavanje kamnin so: povečevalno steklo (vsaj 10-kratna povečava), klorovodikova kislina HCl (10%) ali kis, kapalka, potrebna zaščitna sredstva, kladivo (geološko), nož in kos stekla ali steklenica (za določanje trdote) vrečke, papir ali škatle za material. Kamnino opazujemo ali "neberemo" vedno na svežem prelomu! Kosi kamnin naj bodo dovolj veliki - velikost pesti. Nahajališče opišemo. Pomagamo si z geološko karto. Kamnino jasno obeležimo in evidentiramo. Ugotovitve beležimo sproti. Pri poskusih, ki so zabavnejši, delamo zbrano, natančno in vztrajno. Ne pozabimo na zaščitna sredstva!


Struktura, barva, velikost delcev in poroznost

Magmatske kamnine imajo običajno dobro izoblikovana zrna mineralov, bolj ali manj enakomerno zrnato strukturo, zaobljene minerale in pod pritiski razporejene minerale.
Strukture nekaterih metamorfnih kamnin so skrilave, kar je posledica usmerjanih pritiskov.
V sedimentnih kamninah nastajajo plastnate strukture zaradi postopnega usedanja v vodi.

Kamnine so sestavljene iz različno velikih delcev (prod - konglomerat, grušč - breča, pesek - peščenjak, melj - meljevec in glina - glinovec; lapor sestavljajo npr. glina in delci apnenca).

Zaradi odboja svetlobe od minerala nastane svetlobni vtis, ki mu rečemo sijaj, ki je lahko steklast, kovinski, biserni idr. Močnejši sijaj imajo minerali z večjim lomnim količnikom. Kremen ima na primer steklast sijaj. Minerali granata so rdeče barve. Blestnik (minerala muskovit in sljuda) se blešči, delci spominjajo na bleščice in se lepijo na roke. Gline so zaradi umazano rjavozelene barve umetniki od nekdaj uporabljali za risanje in ličenje. Sulfidni pirit (46% železa in 54% žvepla) ima kovinski rumen sijaj in so ga pogosto zamenjevali z zlatom.

 

Strukturo ugotavljamo ob prvem stiku s kamnino. Velkost delcev - Nekatere kamnine so zgrajene iz delcev, ki jih z lahkoto opazimo že s prostim očesom. Za ostale potrebujemo povečevalno steklo. Tekstura: kamni - pesek - melj - glina >>> Ugotavljamo tudi barvo kamnin in njihov sijaj.

Opazuj pet razlilčnih kamnin! Bodi pozoren na

  • zrnca,
  • kristalčke,
  • plasti,
  • barvo in sijaj idr.
  • Posebno pozornost namenimo fosilom >>>.

Poroznost kamnin - s kapalko kani kapljico vode na suh kamen in ugotovi:

  • Ali se kapljica počasi razleze in ponikne v kamnino?
    Ali ostane kapljica na površini kamnine?
  • Izberi kamen in ga spusti v posodo z vodo, opazuj ali se iz kamna dvigujejo
    mehurčki.
  • Kaj sklepaš, če opaziš mehurčke?

 


Trdota kamnin

je odpor snovi proti razenju. Odvisna je od mineralov, ki jo sestavljajo. Da bi ugotovili, kakšna je trdota kamnine, uporabimo Mohsovo trdotno lestvico, v kateri so že prikazane trdote nekaterih snovi.

Mohsova lestvica >

 

 

 

Če je je razlika v trdoti med neznanim mineralom in enim od mineralov Mohsove trdotne lestvice velika, je globlja in širša tudi sled, ki jo pusti (raza). Kadar je raza zelo globoka, poskušamo raziti naš mineral še z mineralom trdotne lestvice, ki ima manjšo trdoto, in tako najti mineral, ki je po trdoti najbolj podoben našemu neznanemu mineralu. S poskusi nadaljujemo, dokler nam eden od znanih mineralov Mohsove lestvice še razi neznani mineral. Tako določimo stopnjo v Mohsovi lestvici, ki je nad trdoto našega neznanega minerala. Kadar ne opazimo raze niti na našem mineralu in niti na mineralu trdotne lestvice, je to dokaz, da ima naš neznani mineral enako trdoto kot mineral trdotne lestvice, s katerim ga primerja.


Kdo je trši?

Potrebuješ:

  • mineral katerekoli vrste
  • bakreno žico
  • neoster nož
  • steklen kozarec
  • geološko kladivo

 

 

Izberi mineral, ki si ga našel na svojem zadnjem geološkem potepu. Preveri, če lahko njegovo površino spraskaš z nohtom (trdota nohta je 2,5). Nato poskusi popraskati bakreno žico (trdota 3,5). Nadaljuj s kovinskim nožem (5-6,5). Ali naredi tvoj mineral prasko na steklenem kozarcu (7)? Pri praskanju na geološko kladivo (7-8), pa naj ti pomagajo odrasli. Takšen poskus uporabljamo geologi, da ugotovimo kako trden je določen mineral. Pri tem si pomagamo z desetimi minerali, ki so razvrščeni in oštevilčeni od najmehkejšega (1) do najtršega (10) na lestvici, ki jo imenujejo Mohsova trdotna lestvica.


Risanje s kamni po pripravljeni podlagi

Potrebuješ:

  • različne vzorce kamnin
  • keramično ploščico
  • predznanje
 

S kamni poskusi risati na hrapav del keramične ploščice ali opeko.
S kakšnim kamnom lahko rišeš, tršim ali mehkejšim od podlage?
Ali puščajo različni kamni različno obarvane sledi? Napiši barve sledi.
Na zadnjo, neglazirano stran keramične ploščice nariši črto z enim od mineralov. Kakšne barve je? Je črta enake barve kot tvoj vzorec minerala? Poskusi različne minerale in nato primerjaj barve! Geologi lahko tudi po barvi črte prepoznajo posamezne minerale, ki se včasih razlikujejo od same barve minerala (zlato-svetleči pirit ima zelenkasto-sivo barvo črte, hematit, ki je črn, pa ima rdečkasto barvo črte, …). Ta lastnost mineralov je tudi uporabna! Ali veš kateri mineral je v konici tvojega svinčnika?


Preizkus s pomočjo HCl ali kisa

Potrebuješ:

  • stekleničko z 10% HCl (lahko tudi kis)
  • kapalko
  • urno steklo
  • zaščitna sredstva
  • pripravljeno tabelo
 

Kamne položi na urno steklo. Na vsak kamen kani eno ali dve kapljici raztopine HCl. Opažanja vpiši v tabelo. Kalcit je pogosta sestavina sedimentnih kamnin, saj nastaja iz lupin (skeletov) morskih organizmov. Kadar steče reakcija med kamino in HCl (ali kisom), gre običajno za sedimentno kamnino (v primeru marmorja tudi za metamorfno, ki je nastala iz sedimentne z veliko kalcita).

Poskus učenk OŠ Prebold (Vir: YouTube)


Naredi sedimentne kamnine

Potrebuješ:

  • sedimentne kamnine različnih tekstur (prod, pesek, glino, vejice, liste rastlin)
  • kozarec
  • mavec (1/4 kozarca)
  • vodo
  Steklen kozarec napolni s sedimenti: peskom, prodom, glino, vejicami, listi, …. in dodaj ¼ lončka mavca. Kozarec skoraj do vrha napolni z vodo (približno 5 centimetrov pod robom), ga pokrij in vse skupaj dobro premešaj. Nato kozarec odloži na ravno površino in opazuj kako se sedimenti usedajo. Ali lahko ugotoviš kateri sedimenti se bodo prvi usedli na dno kozarca? Ali lahko vidiš kako nastajajo plasti? Počakaj, da se mavec strdi. Dobil si doma izdelano, plastovito sedimentno kamnino.

Izdelaj svoj vulkan

Potrebuješ:

  • malo peska
  • 1/2 lončka kisa
  • 3 velike žlice detergenta za pomivanje posode
  • 1/2 lončka sode bikarbone
  • nekaj kapljic tempera barve
  • stekleničko s tankim vratom
  • veliko plastično posodo
 

Sodo bikarbono daj v stekleničko in dodaj detergent za pomivanje posode. Stekleničko postavi na pladenj in okrog nje nasuj pesek. V lončku zmešaj nekaj kapljic tempera barve s kisom in vlij v stekleničko. Nastal bo izbruh vulkana! Pravi vulkani pa seveda niso iz sode in kisa, način delovanja pa je zelo podoben. Zaradi visokega pritiska prihaja do izbruha lave. Ta prodre iz Zemljine notranjosti na površje. Na takšen način nastajajo magmatske predornine.

Film >>>

 


Gojimo kristale

Potrebuješ:

  • kozarec
  • toplo vodo
  • tempera barva
  • morsko sol
  • vrvico
  • svinčnik
 

Kozarec do polovice napolni s toplo vodo (lahko jo tudi obarvaš s tempera barvo in boš dobil barvne kristale). Dodaš toliko morske soli, da se pri mešanju v vodi ne more več stopiti (nasičenost). Vrvico zaveži na svinčnik, ki ga položi na kozarec tako, da vrvica sega v raztopino. Kozarec pusti nekaj dni. Z izparevanjem vode bodo na vrvici začeli rasti kristali. Vsak dan opazuj rast kristalov, pri čemer si pomagaj tudi z lupo. Ali prepoznaš kockasto obliko?

Kristalizacija bakrovega sulfata (Vir: YouTube)


Fosilna kost

Potrebuješ:

  • 2 gobi za umivanje
  • škarje
  • dvoje veder
  • pesek
  • 1 lonček kuhinjske soli
  • toplo vodo
  • žlico
 

Iz gob za umivanje izreži dve kosti. Prvo vedro do polovice napolni s peskom, nanj položi eno kost in jo še dodatno prekrij s peskom. Drugo vedro napolni do polovice z vodo, ki si ji primešal toliko soli, da se ta ne more več raztapljati. Previdno in počasi zlij slano vodo v vedro na vrh peska. Vedro s peskom pusti stati čez noč v toplem in suhem prostoru, da se pesek popolnoma posuši. Druga kost bo služila za primerjavo. Naslednji dan kost odstrani iz vedra. Ali je mehkejša ali trša od »kosti«, ki ni bila v vedru? Pozorno poglej v luknje. Kaj vidiš v njih? Podobno se dogaja pri procesu nekaterih vrst fosilizacije. V vodi raztopljene mineralne snovi prodrejo v majhne prostorčke (ki jim pravimo pore) odmrlih rastlin in živali, kjer se nato posušijo in strdijo.


Sledovi fosilov

Potrebuješ:

  • mavec
  • vodo
  • jogurtov lonček
  • lupine školjk in polžev
  • glino
 

Listi, školjke ali sledovi hoje lahko v mehkem blatu pustijo svojo sled. Blato se strdi v kamnino in v njej se ohrani odtis. Včasih se ta trden odtis zapolni s peskom, ki se kasneje strdi v trdno kamnino. V glino močno vtisni lupino školjke ali polža. Previdno jo odstrani. Nato v jogurtov lonček zmešaj pol lončka vode in četrtino lončka mavca. Maso vlij v nastali školjčni odtis in počakaj, da se posuši. Dobil si odtis in kameno jedro.


Ponazori čas od nastanka Zemlje

Potrebuješ:

  • debelozrnato kuhinjsko sol
  • žličko
  • kozarec
 

Predstavljaj si, da vsako zrno soli predstavlja eno leto. Naštej toliko zrn, kolikor si star. Sedaj pa si vzemi čas in preštej koliko zrn soli je na eni čajni žlički (okoli 5 mililitrov). Ti je uspelo?! Naj ti pomagamo. Na eni čajni žlički je okoli 100000 zrn (torej okoli 100000 let). Odmeri 2 čajni žlički soli. Pred teboj je okoli 200000 let ali čas, ko se je na Zemlji pojavil misleči človek. Sedaj vzemi 1 lonček in 5 čajnih žličk soli. To predstavlja 65 milijonov let, čas, ko so izumrli dinozavri. Najstarejše najdene kamnine na Zemlji so nastale pred približno 3,9 milijardami let, kar je več kot 81 lončkov soli (20 litrov soli). Kaj misliš pred koliko »litri soli« je nastal planet Zemlja? Pred 96 lončki soli ali 24 litri soli ali pred 4,6 milijardami let!


Učni list (pdf) - Kamnine po starosti >

Učni list (pdf) - Kamnine po nastanku >

Učni list (pdf) - Gojimo kristale >

Učni list (pdf) - Lastnosti kamnin >

Učni list (pdf) - Fosili >

Prva stran <

 

(Vir: Bedjanič, et.al., 2012 in Gril, Požgan, 2014)