Metamorfne predkambrijske kamnine najdemo na Pohorju in Kozjaku. Paleozoiske kamnine (glinovci, peščenjaki) se nahajajo v nižjih delih Z in V predalpskega hribovja ter Karavank. Mezozoiski apnenci in dolomiti so gradniki alpskega visokogorja, najvišjih delov predalpskih pokrajin ter dinarsko-kraških območij. Terciarne kamnine gradijo predvsem gričevja panonskih (laporji, peščenjaki) in primorskih pokrajin (fliš). Kvartarne nesprijete usedline predstavljajo rečni nanosi v večjih kotlinah osrednje Slovenije in ravninah panonskega sveta. V globljih plasteh so sprijeti konglomerati, peščenjaki, laporji idr.

Predkambrij

V obdobju so bila geološka dogajanja izrazito burna, pestra in uničujoča.

Paleozoik

Večji deli današnjega slovenskega ozemlja so bila pod morjem. Najstarejše s fosili dokazane kamnine v Sloveniji so stare 420 milijonov let (Stegovnik in Virnikov Grintavec nad Jezerskim). Iz tega obdobja so tudi kamnine na Pohorju in Kozjaku, ki pa so bile kasneje potopljene 120 km globoko in pri tem močno metamorfizirane. Paleozoiske kamnine (glinovci, peščenjaki) se nahajajo tudi v nižjih delih Z in V Predalpskega hribovja ter Karavank.

 

Prva stran <

 

Mezozoik

Na morskem dnu so nastale debele plasti apnenca. Aktivno je bilo tudi vulkansko delovanje - nastanek rud (Hg v Idriji, Pb in Zn v Topli). Površinsko je največ kamnin mezozoiske starosti (apnenci in dolomiti). Iz njih so zgrajena alpska visokogorja, najvišji deli predalpskih pokrajin ter dinarsko-kraška območja Slovenije.

Kenozoik

Terciar obeležuje gubanje Alp. Na južnem obrobju so podmorski plazovi ustvarili fliš. Osrednji del Slovenije je bilo kopno, v plitvem Panonskem morju pa so nastajali laporji, glinovci, peščenjaki. V kotanjah je nastajal rjavi premog (Trbovlje, Laško, Senovo). Zaradi tektonike je bila izrazita vulkanska dejavnost. Ob umikanju morja je ob koncu obdobja začel v plitvih zalivih nastajati lignit (Velenje, Kanižarica) in nafta (Lendava). Terciarne (kenozoik) kamnine v Sloveniji gradijo predvsem gričevja panonske pokrajine (laporji, peščenjaki), najdemo pa jih tudi v gričevnatem svetu primorskih pokrajin (fliš).

V kvartarju so se ob prelomih udrle večje kotline. Ledena doba je znižala gladino morja in temeljito preoblikovala površje. Po poledenitvi je sledilo rečno preoblikovanje. Alpske reke so nižine in kotline zasipale z apniškim materialom, v vzhodni Sloveniji pa material iz na novo oblikovanih terciarnih goric. Kvartarne nesprijete usedline predstavljajo rečni nanosi (prod, pesek, glina), ki zapolnjujejo vse večje kotline osrednje Slovenije in ravnine panonskega sveta. Iz nesprijetih usedlin lahko sčasoma nastanejo sprijete: konglomerat (sprijet prod), peščenjak (sprijeti peski), glinavci (sprijeta glina) in laporji (drobna zrnca gline in apnenca ali dolomita).