Magmatske kamnine so nastale z ohlajanjem magme, lave ali vulkanskih izvržkov. Sedimentne kamnine so nastale z usedanjem prinešenega materiala in odmrlih organizmov nekdanjih morij (vsebujejo veliko fosilov). Metamorfne kamnine so nastale s preobrazbo ali metamorfozo prvih dveh skupin pod vplivom povišanega pritiska in temperatur.


MAGMATSKE (vulkanske)

Na Zemlji je volumsko 95% kamnin vulkanskega izvora. V Sloveniji pokrivajo 3 % površja.

Foto >

Nastanek magmatskih kamnin je odvisen od kemične sestave magme, temperature, pritiska in hitrosti ohlajanja magme.

  • globočnine - Ko se magma počasi in enakomerno strdi globoko v notranjosti, imajo mineralna zrna dovolj časa, da se oblikujejo. Zato so približno enako velika in enakomerno razporejena: granit, granodiorit - tonalit (jedro Pohorja; kot odporni kamnini se uporabljata za tlakovanje cest, spomenike, kot gradbeni material...)
  • predornine - Nastanejo iz lave na samem površju (ali magme, ki pride zelo blizu površja). Lava se zelo hitro ohlaja. Minerali, ki za svojo rast niso imeli veliko časa, so majhni in obkrožajo večja, najprej nastala kristalna zrna: bazalt, andezit (vrh Smrekovca, okolica Boča; če bi ostal andezit v zemeljski notranjosti, bi iz njega nastal diorit).

SEDIMENTNE (usedline)

Sedimentne kamnine prekrivajo 93 % površja Slovenije.

Foto >

Sedimentne kamnine nastanejo:

  • s sprijetjem mehanično razpadlih delcev površja: prod - konglomerat (predvsem na dnu naših kotlin), pesek - peščenjak, melj - meljevec, glina - glinavec, glina in apnenec - lapor (surovina za cement; najdemo ga v Slovenskih goricah, Halozah), fliš (vododržna sestavljena kamnina, nastala v nekdanjem morju, kjer se izmenjujeta peščenjak in lapor; najdemo ga v Koprskem Primorju, Vipavski dolini, Goriških Brdih, Brkinih),
  • z odlaganjem usedlin: apnenec (najbolj razširjena kamnina na Slovenskem - kras), dolomit (“apnenec” z vsebnostjo magnezija). S sedimentacijo so nastala tudi fosilna goriva (šota, lignit, rjavi in črni premog, antracit, posledično tudi nafta).
  • neposrednim izločanjem mineralne snovi iz vodnih raztopin kot posledica fizikalno-kemičnih procesov: sol, sadra (žgana sadra je mavec), lehnjak (Krka, Kolpa), travertin
  • s sprijetjem izvrženega ognjeniškega materiala: ognjeniške breče in tuf ali groh (npr. na obrobju Celjske kotline; po izvoru so vulkanski, po nastanku pa sedimentni)

Sedimentne kamnine vsebujejo veliko fosilov. Več >


METAMORFNE (preobražene)

Prekrivajo 4 % površja Slovenije.

Foto >

Kamnine nastale iz starejših kamnin zaradi spremenjenih fizikalnih in kemijskih pogojev. Prvotnim kamninam se zaradi tlaka in temperature spremenijo fizikalne in kemijske lastnosti ter njihova zgradba. Pogosto so videti skrilave ali plastovite, ker se pod vplivom tlaka ploščati minerali usmerijo pravokotno na pritisk; kamnina se lomi po vzporednih ploskvah - skrilavec, filit, blestnik, gnajs. Lahko pa so masivne (marmor, kvarcit). Pomembne so kot gradbeni in okrasni kamen: marmor (metamorfiziran apnenec ali pa dolomit najdemo na Pohorju, v Lipici), gnajs in blestnik (kot plašč obdajata pohorski tonalit, na Kozjaku), iz glinovca pa poleg blestnika nastane tudi filit.


KAMNINSKI KROG

(Vir: Geološki zakladi, www.kompaski.si)

Najstarejše kamnine na Zemlji so nastale pred 4,28 milijarde leti. Nastajajo na različne načine - od vulkanskih izbruhov do tisočletnega usedanja in sprijemanja. In tudi potem se spreminjajo. Pravimo, da krožijo od nastanka do uničenja in ponovnega nastajanja v novi kamnini. Nastajanje, razpadanje in spreminjanje kamnin skozi dolga časovna obdobja, imenujemo kamninski krog.


Kamnine - fotogalerija >

Osnovna geološka karta >

Razpredelnica >

Prva stran <