Po kemijskih lastnostih so kamnine karbonatne (bazične) in silikatne (kisle). Karbonatne kamnine večinoma sestavlja mineral kalcit, silikatne pa kremen. Fizikalna sestava vpliva predvsem na odpornost kamnin (zunanji preoblikovalni procesi), propustnost in barvo. Več >

Granit in apnenec (ki je sicer mehkejši od granita) sta odporni kamnini in gradita višje in strmejše vzpetine. Tufi, peščenjaki in laporji so mehkejši in manj odporni na zunanje preoblikovalne procese. Silikatne kamnine so vododržne. V karbonatne kamnine voda lažje pronica zaradi kemičnega preperevanja. Kamnine lahko določimo tudi na podlagi njihove trdote. Na primer mineral lojevec, ki ga lahko razimo z nohtom, je 1600 krat mehkejši kot diamant, s katerim lahko režemo steklo. Nekateri minerali imajo različno kemijsko, a enako kristalno (fizikalno) sestavo; drugi lahko imajo isto kemijsko, a različno kristalno sestavo (npr. čisti ogljikovi spojini grafit in diamant sta zelo daleč na lestvici trdote, saj je njuna kristalna razporeditev drugačna). Pri nekaterih kamninah so minerali enakomerno razporejeni (globočnine), pri drugih so skrilasti (metamorfne kamnine). Kamnine ločimo tudi gleda na velikost in količino posameznih delcev, ki jo gradijo (glina - glinovec, pesek - peščenjak, grušč - breča, prod - konglomerat). Silikatne kamnine, ki jih sestavljajo različni minerali, ki vplivajo na barvo kamnin, so barvitejše od karbonatnih.

 

Erozija nesprijetih sedimentov in kemično preperevanje na kraškem površju.

Kompaktna kamninska zgradba Julijskih Alp in "razrezane" terciarne gorice v Halozah.

 

Določevanje kamnin >

Prva stran <