Določevanje kamnin je največkrat zahtevno znanstveno delo, z razvejano metodologijo mikrokemijskega in fizikalnega raziskovanja ter specifičnimi postopki geološko-petrološkega proučevanja. Nestrokovnjaki si pomagamo z elementarnimi raziskavami in ugotovitvami, ki jih najdemo v osnovnih ključih za določevanje kamnin in zelo splošne so tudi naše ugotovitve. V podrobnosti se načeloma ne spuščamo in ostajamo pri osnovnih krovnih opredelitvah. Kamnine določamo po nastanku, po starosti in po fizikalnih ter kemijskih lastnostih.


Fizikalne in kemijske lastnosti

Lastnosti mineralov so posledica njihove kristalne zgradbe in kemijske sestave. Fizikalne lastnosti kamnin so gostota (v g/cm3), trdota, razkolnost, barva, sijaj (kovinski, steklen), prozornost.
Po kemični sestavi jih delimo: prvine ali elementi (zlato, žveplo), sulfidi (cianabarit), haloidi (kuhinjska sol), oksidi (kremen) karbonati (kalcit), sulfati (sadra-mavec), fosfati, silikati (spojine kisika in silicija).


Trdota kamnin

je odpor snovi proti razenju. Odvisna je od mineralov, ki jo sestavljajo. Da bi ugotovili, kakšna je trdota kamnine, uporabimo Mohsovo trdotno lestvico, v kateri so že prikazane trdote nekaterih snovi.

trdota

mineral

abs. trdota*

učinek

1

lojevec

1

noht ga zareže

2

halit

3

noht ga razi

3

kalcit

9

bakren kovanec ga razi

4

fluorit

21

jekleni nož ga z lahkoto razi

5

apatit

48

jekleni nož ga še razi

6

ortoklaz

72

jeklena konica ga razi

7

kremen

100

razi steklo

8

topaz

200

reže steklo

9

korund

400

reže steklo

10

diamant

1600

reže steklo

Mohsova trdotna lestvica

* Absolutna trdota nam pove, kolikokrat je mineral bolj trd od drugega (Diamant je 4 krat bolj trd od korunda in 1600 krat bolj trd od lojevca).


Ostale fizikalne lastnosti

Ugotavljamo lahko tudi vonj, okus, radioaktivnost, fluorescenco...


Določanje starosti kamnin

  • ugotavljanjem lege skladov kamnin (mlajše kamnine so praviloma nad starejšim; plasti pa so velikokrat tektonsko premaknjene in poškodovane)
  • s pomočjo fosilov v kamninah (npr. trilobiti v paleozoiskih, amoniti v mezozoiskih kamninah idr.)
  • radiometrično datiranje - postopek na osnovi razpolovnih dob radioaktivnih elementov oz. njihovih izotopov (čas, ki je potreben, da se zmanjša število atomov na polovico); radioaktivni elementi sčasoma vse manj sevajo  

 

 

Struktura kamnine je največkrat odvisna od nastanka

Določajo jo velikost, oblika, usmerjenost, zgoščenost in način povezovanja sestavin kamnine. Vsakemu tipu kamnine (magmatskemu, sedimentnemu in metamorfnemu) ustreza določena struktura. Magmatske kamnine imajo običajno dobro izoblikovana zrna mineralov, bolj ali manj enakomerno zrnato strukturo, zaobljene minerale in pod pritiski razporejene minerale.
Strukture nekaterih metamorfnih kamnin so skrilave, kar je posledica usmerjanih pritiskov.
V sedimentnih kamninah nastajajo plastnate strukture zaradi postopnega usedanja v vodi.
Tako smo največkrat pozorni na zrnca, kristalčke, plasti, žile, sklade, homogeno ali heterogeno sestavo idr. Posebno pozornost namenimo fosilom >>>.


Preizkus s pomočjo HCl ali kisa

Kalcit je pogosta sestavina sedimentnih kamnin, saj nastaja iz lupin (skeletov) morskih organizmov. Kadar steče reakcija med kamino in HCl (ali kisom), gre običajno za sedimentno kamnino (v primeru marmorja tudi za metamorfno, ki je nastala iz sedimentne z veliko kalcita).


Barva črte

ki jo prepoznamo, če z mineralom podrgnemo po hrapavem delu keramične ploščice. Geologi lahko tudi po barvi črte prepoznajo posamezne minerale, ki se včasih razlikujejo od same barve minerala (zlato-svetleči pirit ima zelenkasto-sivo barvo črte, hematit, ki je črn, pa ima rdečkasto barvo črte, …). Ta lastnost mineralov je tudi uporabna! Ali veš kateri mineral je v konici tvojega svinčnika?


Ločevanje kamnin gede na velikost delcev

Nekatere kamnine so zgrajene iz delcev, ki jih z lahkoto opazimo že s prostim očesom. Za ostale potrebujemo povečevalno steklo.

  • Grušč in prod sestavljajo delci kamnin >2 mm,
  • pesek do 0,06 mm,
  • melj do 0,002 mm in
  • glina < 0,002 mm.

Razkolnost

Minerali se koljejo v smereh z najšibkejšimi vezmi med atomi. Cepijo se lahko na lističe, neenakomerne delce...


Barva kamnin

je posledica zapletenih razmerij med posameznimi sestavinami in primesmi mineralov. Zaradi odboja svetlobe od minerala nastane svetlobni vtis, ki mu rečemo sijaj. Močnejši sijaj imajo minerali z večjim lomnim količnikom. Del bele svetlobe se odbije (daje mineralu sijaj), del lomi, del razprši, del absorbira in del preseva skozi mineral. Sijaj je lahko steklen, svilen, smolast, kovinski itd.


Prva stran <