Začetki "sodobne" proizvodnje  dobrin segajo v čas prevozništva, tovorništva, fužinarstva, glažutarstva in nekaterih drugih oblik manufakturne proizvodnje.  Nov zagon industrije pripelje Južna železnica (Dunaj - Trst leta 1857). Industrija je bila sprva vezana na domače vire (energija, delovna sila, surovine). 

V Avstroogrski  je bilo slovensko ozemlje obrobna industrijska pokrajina, usmerjena v predelavo domačih surovin, predvsem v polizdelke in je tako imela polkolonialni značaj.  Po letu 1918 je bila Slovenija najbolj industrializiran del kasnejše Kraljevine Jugoslavije. Leta 1939 je industrija pokrila 1/4 slovenske proizvodnje. Med 523 industrijskimi obrati je prevladovala tekstilna, lesno-predelovalna in rudarsko - metalurška industrija, industirija gradbenega materiala, živilska, kemična. Industrija je bila razvita v večjih centrih (Ljubljana, Celjska kotlina, Črni revir, Mežiška dolina, Idrija in Dravsko polje). Prevladoval je tuj kapital. Obrobje je bilo agrarno. Gospodarska kriza in zadolženost sta prav na obrobju povzročila številno izseljevanje.

čas povojne obnove in petletk je bil v znamenju nacionalizacije, planskega, centralno in politično vodenega socialističnega gospodarstva. 1951. leta pa smo začeli s samoupravljanjem. Leta 1988. je bilo 92 % vseh osnovnih proizvodnih sredstev v rokah združenega dela, privatno lastništvo pa je izstopalo v kmetijstvu in obrti. Industrija je razpršena tudi po podeželju zaradi gospodarske usmeritve ali pa so tako poskušali zadržati depopulacijo (Kozjansko).

Danes so najpomembnješe panoge energetika, kemijska, elektro, avtomobilska in živilska industrija. V večini od 500 industrijskih krajev v Sloveniji je le ena ali največ dve tovarni. Večina tovarn je majhnih (do 100 zaposlenih). Industrijska središča so nastala v vseh večjih slovenskih  mestih. Industrijske pokrajine so: Južna Gorenjska , Radovljiška kotlina, Spodnja Savinjska dolina, Mežiška  dolina, Šaleška  kotlina, okolica  Maribora, Kopra, Nove  Gorice in Novega mesta. Industrija ni več dejavnost z največ zaposlenimi. Industrija se je  močno  preobrazila – od delovno intenzivne v tehnološko intenzivno, od cenene delovne sile v visoko usposobljeno, od  predelave surovin v izdelavo vse zahtevnejših izdelkov, od velikih tovarn v manjše, od manj na najbolj zahtevne  trge.  

 

Industrijska proizvodnja, število zaposlenih in produktivnost

(Vir: Založba Modrijan, Ljubljana)

 

Industrijska proizvodnja v Sloveniji 1998-2012 (Vir: SURS, 2013)