Aktivno prebivalstvo po dejavnostih 2012 (Vir: SURS)

primarne

9 %

sekundarne

32 %

terciarne

29 %

kvartarne

30 %

 

Delovno aktivno prebivalstvo in bruto plača/osebo v
nekaterih gospodarskih dejavnostih leta 2012 v Sloveniji
(Vir: Slovenija v številkah 2013, SURS)

skupaj

920 000

799,82

kmetijstvo

80 000

704

gradbeništvo

58 000

666

predelovalne dejavnosti

205 000

658

oskrba z vodo, elekt. en.

19 000

952

trgovina

111 000

726

promet

50 000

818

znanost, tehnične dejavn.

42 000

1001

izobraževanje

80 000

919

zdravstvo, social. skrb.

56 000

1021

kultura, rekreacija

15000

1154

 


BDP bruto domači proizvod
je leta 2000 znašal 10908 € / prebivalca,
leta 2010 17320 € / prebivalca in
leta 2012 17172 € / prebivalca.


Gospodarstvo in standard leta 2012

  • turizem: 3,2 mln turistov, 9,4 mln prenočitev (5,5 mln tujih)
  • promet: 1209 km železniških prog, 39069 km cest (675 km avtocest), 2,0243 mln potniških vozil, 519 osebnih vozil / 1000 prebivalcev
  • stopnja brezposelnosti: 12,1 % (konec leta 2012)
  • inflacija: 2,8 % (leta 2011)
  • pokritost izvoz/uvoz:  - 1,7 mrd € (93 %)
  • število zdravnikov na 100 000 prebivalcev v Sloveniji 243 (EU 333)
  • aktivno prebivalstvo 69,6 % (EU 71,7 %)
  • BDP 17172 € (EU 25600 €)
  • delež obnovljivih virov energije 18,8 % (EU 13,0 %)
  • pričakovano trajenje življenja ob rojstvu 76,6 (EU 77,4)

(Vir: Slovenija v številkah 2013, SURS)


 

POSEBNOSTI GOSPODARSKEGA RAZVOJA SLOVENIJE DANES

Zmanjševanje pomena kmetijstva
Po letu 2002 se je zelo razmahnilo ekološko kmetovanje, ki je prav zaradi majhnih posesti ter razgibanega površja prednost slovenskega kmetijstva. Ekološke kmetije so povezane v Zvezo združenj ekoloških kmetov Slovenije, ki pospešuje in nadzira ekološko kmetovanje.

Postopna deindustrializacija
Kljub zmanjševanju pomena industrije, ta še vedno ustvarja dobrih 35% DBP (2010) in zaposljuje 34% aktivnega prebivalstva. Najpomembnejše panoge so kovinska industrija (18,4% vrednosti prodaje industrijskih proizvodov), kemična (12,2%), strojna (12,2%), avtomobilska (10,3%), živilsko-predelovalna 8,9% ) in elektro industrija (8,3%).
Za Slovenijo je značilna velika razpršenost industrijskih obratov po celotnem teritoriju države, kar je posledica planskega gospodarstva iz obdobja socialističnega gospodarstva. Danes je še vedno v 1300 naseljih vsaj en proizvodni obrat.

Terciarizacija gospodarstva
Delež storitev v bruto domačem proizvodu se je med leti 1995 in 2010 povečal iz 45,4 na 63%, število zaposlenih v terciarnih dejavnostih pa se je v istem obdobju povečalo iz 51 na 65%. Najbolj se je povečalo število zaposlenih v trgovini, finančnem sektorju in bančništvu, nepremičninskih agencijah, turizmu in gostinstvu. Intenzivnejša terciarizacija se je pričela po letu 1993, ko je v Slovenijo začel pritekati tuj kapital. Številna podjetja so proizvodno dejavnost razširila še na storitve (npr. pošta podjetje za dobavo in distribucijo energije, deluje še v gostinstvu in turizmu). Največji razmah je doživela trgovina z živili in z blagom za široko potrošnjo. Leta 1972 so zabeležili 272, leta 2005 pa 170 prebivalcev na eno trgovino. Največ slovenskih naložb v tujini je v sektorju trgovine, farmacije, proizvodnje električnih aparatov, tekstilne ter kemične industrije.

Slovenska podjetja so zaradi majhnega domačega trga prisiljena svoje izdelke in storitve prodajati v tujini. Leta 2008 se je iz ZDA in Evrope razširila gospodarska kriza. V zelo kratkem času je močno upadlo povpraševanje po izdelkih in storitvah. Leta 2009 je BDP v Sloveniji upadel za 7,8 %. Domače investicije so se zmanjšale za 14,4 %,
izvoz blaga je padel za 19 %, izvoz storitev pa za 15 %.

Regionalne razlike v gospodarski razvitosti
Leta 1952 so razlike znašale 1 : 2,36, leta 1991 1 :  1,4,leta 2001 pa 1 : 2,62. Med najbolj razvitimi regijami so Osrednjeslovenska, Obalno kraška, Goriška in Gorenjska regija. Manj razvite pa so Pomurska, Koroška, Podravska in Zasavska regija.  Po uspešnosti gospodarskega razvoja (običajno merimo z BDP), je v najboljšem položaju Osrednjeslovenska regija, kjer je BDP za tretino nad slovenskim povprečjem. Nadpovprečen BDP je še v Obalno-kraški regiji, v vseh ostalih pa je
manjši od povprečja. Najmanjši je v Pomurski in Zasavski regiji.
Največja stopnja brezposelnosti je v Pomurski regiji, sledijo pa ji Zasavska, Podravska, Savinjska in Spodnjeposavska regija. Tod se je zaradi agrarne prenaseljenosti in slabe izobrazbene strukture prebivalstva razvila delovno intenzivna industrija (tekstilna, strojna, živilska, elektrotehnična industrija), ki je zaradi nekonkurenčnosti in drage proizvodnje prva zašla v težave po uvedbi tržnega gospodarstva.

(Vir: Drozg, 2007 in Verdev, 2011)