ROTACIJA ZEMLJE

 

  1. ZAKAJ SONCE VZHAJA IN ZAHAJA?
    • vrtenje okoli osi
    • 24 ur
  2. ZAKAJ IMAMO DAN IN NOČ?
    • osvetljena in neosvetljena polovica Zemlje
    • mrak
  3. ZAKAJ SVETOVNE URE KAŽEJO RAZLIČEN ČAS?
    • 24 časovnih pasov
    • krajevni čas, greenviški čas (GMT), srednjeevropski čas
  4. KJE SE SPREMENIJO DATUMI?
    • mednarodna datumska meja
  5. KAKO NASTANETA SONČEV IN LUNIN MRK?

 


 

REVOLUCIJA ZEMLJE

 

1. LETNO KROŽENJE ZEMLJE OKOLI SONCA

  • Zemlja obkroži Sonce v 365 dneh in 6 urah. V štirih letih se koledarsko leto podaljša za 1 dan in takrat je leto prestopno.
  • Zemljina os je obrnjena vedno proti Severnici. Nagnjena je za 23,5 stopinj. Tako smo Zemlji določili pet tipičnih vzporednikov: ekvator, severni in južni povratnik ter severni in južni tečajnik.

2. POSLEDICE REVOLUCIJE ZEMLJE

  • LETNI ČASI
    • V letu so značilni 4 položaji Zemlje na poti okoli Sonca, ker se z njimi na določene datume začnejo astronomski letni časi: pomlad, poletje, jesen in zima.
    • Zaradi nagnjenosti Zemljine osi se spreminja vpadni kot Sončevih žarkov in s tem ogretost planeta. Enkrat je k Soncu nagnjena severna polobla (večji vpadni kot žarkov in s tem ogretost - poletje), drugič južna poluta (manjši vpadni kot žarkov na severni polobli, tam je ogretost takrat manša - zima). Ko je na S polobli poletje, je na J polobli zima. Ko imamo mi pomad, imajo na J polobli jesen.
    • Severni in južni povratnik sta skrajna vporednika, kamor še padajo Sončevi žarki pravokotno.
  • RAZLIČNA DOLŽINA DNEVA IN NOČI
    • Ker je Zemlja tekom leta različno nagnjena, se spreminja tudi osvetljenost. Tako vsak dan ob rotaciji kraji enkrat potujejo dlje časa po osvetljenem delu in manj po senčnem (daljši dan in krajša noč v poletnem času), drugič dlje časa rotirajo po senčnem delu (daljša noč in krajši dan v pozimi).
    • Severni in južni tečajnik sta skrajna vzporednika, do katerih izmenično še sega meja osvetlitve. Onkraj tečajnikov se ob sončevih obratih pojavljata polarna noč (zimski Sončev obrat) in polarni dan (poletni Sončev obrat). Ob enakonočjih, ko sta S in J polobla enakomerno osvetljeni, sta dan in noč enako dolga. Ob ekvatorju se dolžina dneva in noči skoraj ne spreminja, v višjih geografskih širinah pa je razlika vedno bolj opazna.

 

| shematski zapis v pdf formatu |